Janša: Narod, ki ni razčistil s preteklostjo, ne more graditi prihodnosti

Po njegovem se zrelost nacije odraža predvsem v njenem odnosu do temnih dogodkov iz narodove zgodovine. "Temno stran zgodovine slovenskega naroda v času po drugi svetovni vojni zaznamujejo poboji, politični procesi, represija, strah, politična indoktrinacija, pritiski in oportunizem," je zapisal Janša in dodal, da je to čas, ki je razdelil družine in razklal narod. Po njegovem mnenju narod, ki je preživel tako travmatično izkušnjo in se z njo ni poravnal, nima zdravih korenin. Zato bi morali "na dostojen način in s tenkočutnostjo poiskati načine in najti vzvode, ki bi ozdravili povzročene in nakopičene strahove v ljudeh". Janša meni, da moramo najti odgovore na vsa tista vprašanja, na katera nikoli niso odgovorili, in narediti ustrezne korake k moralni prenovi družbe.

Kot je še zapisano v poslanici, si kot družba ne smemo dovoliti, da bi zaradi enostranskih razlag zgodovine, zaradi nestrpnosti in nepriznavanja drugačne miselnosti kadarkoli ponovno stopili na pot izključevanja in namernega podpihovanja sovraštva. Janša zato meni, da bi si morali nenehno postavljati vprašanje o tem, zakaj še vedno nismo opravili samorefleksije in posledično očiščenja. "Travmatične izkušnje slovenskega naroda ne moremo in ne smemo kar izriniti iz zavesti …"

"Zato je naša zgodovinska dolžnost, da priznamo krivice in napake, ki so bile storjene, da obsodimo dejanja in zahtevamo odgovornost tistih, ki so v imenu totalitarne ideologije zakrivili smrt tisočih in povzročili trpljenje več generacijam ter velikemu delu narodovega telesa povzročili rano, ki je ni lahko zdraviti." Janša zato meni, da je naša moralna dolžnost in odgovornost do vseh, ki so bili žrtve totalitarnega režima, da dostojno in pietetno pokopljemo vse naše mrtve. "Celo mnogo manj civilizirana ljudstva so svojim sovražnikom to dovolila. Zavoljo duš nasilno pobitih in njihovih svojcev je to najmanj, kar bi za korak k spravi bili dolžni že zdavnaj narediti," je še zapisano v poslanici.

Predsednik vlade pojasnjuje, da pri odločitvi vlade, da se 23. avgust v Sloveniji obeležuje kot dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, "ne gre za odpiranje ideoloških tem, temveč za vprašanje pravne države in elementarnega civilizacijskega odnosa do vseh stranpoti 20. stoletja, ki so za sabo pustile milijonske žrtve in razdejanja". Po njegovem narod, ki ni razčistil s svojo preteklostjo, ki nas prav zato še vedno deli in ločuje, ne more graditi sedanjosti in ustvarjati temeljev za boljšo prihodnost. Janša še dodaja, da bi moralo biti za vsakega demokrata v Evropi samoumevno, da zavrača vse totalitarizme in da ne opravičuje nobenega.

Predsednik vlade Janša sicer upa, da lahko z razpravami, ki bodo okoli tega vzniknile, kot narod tako navzven kot tudi navznoter pokažemo, kakšno stanje duha vlada v naši državi. "Dokažemo lahko, da razumemo Jančarjevo misel, da 'tudi iz vednosti o zablodah komunizma in slehernega totalitarizma raste javna zavest o demokraciji'," je še zapisano v poslanci.