Janez Janša pravi, da so v SD leta 1994 ob aferi Depala vas govorili o posegu v civilno sfero, v aferi OVS pa tega ne vidijo. Premier Cerar ima dvojna merila, ker ni zamenjal ministra Klemenčiča.
"Stranka, ki brani Janka Vebra, pozablja, da je v neki drugi situaciji razglasila aretacijo registriranega policijskega sodelavca Smolnikarja za poseg vojske v civilno sfero, zdaj pa nadzor vojaške obveščevalne službe nad privatizacijo Telekoma Slovenije razglaša za povsem normalno stanje. Gre za bumerang dvojnih meril, ki se tokrat vrača SD, zato so v nezavidljivem položaju," je dejal predsednik SDS v izjavi novinarjem.
Zakaj Miro ni zamenjal Gorana?
Janša je dejal, da je zaradi dvojnih meril v nezavidljivem položaju tudi predsednik vlade Miro Cerar. Sicer upravičeno zahteva zamenjavo ministra Vebra, ki je kršil zakon, a pred le nekaj tedni ni zamenjal ministra iz kvote svoje SMC, pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Ta je po sodbi vrhovnega sodišča kršil ustavo v primeru poročila KPK o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank.
Zakaj vladno politiko oblikuje opozicija?
Razmere v državi odvračajo vlado od tega, da bi reševala vrsto nakopičenih težav, pravi vodja največje opozicijske stranke. Državni zbor se namreč večinoma ukvarja z zakoni, ki jih je vložila opozicija, vlada pa ne rešuje težav v zdravstvu in ne sprejema reform.
Kdo se skriva za frazami?
"Politična nestabilnost napoveduje turbulentne mesece in dokaj resen končni razplet v zvezi s privatizacijo, ki čaka to koalicijo. Večno se ne bodo mogli skrivati za raznimi frazami. Konkretne odločitve bodo vse hitreje na mizi, obljube Bruslju tudi. Politična nestabilnost le podaljšuje čas koaliciji, ki je že zamudila najbolj ploden čas, da se loti nekaterih konkretnih korakov," pravi Janša.
Janša napoveduje, da SDS pri morebitnem glasovanju Vebra zagotovo ne bo podprla, kot kaže, se bodo poslanci vzdržali. "Ministri so odstopali tudi pred samim glasovanjem. Načeloma je to stvar koalicije. Predsednik vlade ne more pričakovati, da bo z opozicijo menjal ministra, ki ga brani ena od koalicijskih strank. To ni običajno nikjer v svetu, v takšnih primerih mora premier vezati vprašanje lastne zaupnice na tak predlog in izglasovati tisto, kar sam predlaga."