Izredna uskladitev pokojnin: Za tak udar v zadnjem trenutku ni prostora

Pokojnine in drugi prejemki se zaradi varčevalnih ukrepov države niso v polni meri usklajevali že od leta 2010, je na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko, ki je trajala več kot deset ur, spomnil Uroš Prikl (DeSUS).

A ker se za leto 2014 obeta več kot 2,5-odstotna gospodarska rast, so v DeSUS predlagali, naj se letos pokojnine ustrezno zvišajo.

O višini uskladitve, ki so jo podprli v SD, ne pa tudi v SMC, Prikl ni znal še ničesar povedati, saj uradni podatki o lanski gospodarski rasti še niso znani. "Vendar več kot 30 milijonov evrov ne bi smelo biti," je dejal.

"S tem dopolnilom se ruši rebalans" Finančnega ministra Dušana Mramorja je ta predlog izredno presenetil in zaskrbel. "Za tak udar na proračun v zadnjem trenutku ni prostora," je bil kritičen do predloga koalicijske partnerice.

Po njegovih izračunih bi to pomenilo od 30 do 45 milijonov evrov dodatnih proračunskih odhodkov, za katere pa ne ve, kje bi jih lahko vzeli, saj v pred tem obravnavanem predlogu rebalansa letošnjega proračuna za kaj takšnega ni nobenega prostora.

"S tem dopolnilom se ruši rebalans. In ne le to, ruši se zagon, ki smo ga doživeli v Sloveniji in ga bomo lahko tudi naprej, če bomo pametno delali," je dejal Mramor.

Zakon o izvrševanju proračuna je sicer precej tehničen zakon, s katerim se omogoča izvrševanje vsakoletnega državnega proračuna. Med pomembnejšimi novostmi je tokrat zmanjšanje sredstev za občine.

V skladu z dogovorom z občinami se bo povprečnina za letošnje prvo polletje znižala na 525 evrov, za drugo polletje pa na 500,83 evra. Dogovor, ki so ga predstavniki občin konec januarja podpisali z Mramorjem, sicer obenem vključuje zavezo vlade, da bo do sredine leta poskrbela za sprejem potrebnih sistemskih ukrepov za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov na letni ravni.

Država se bo letos lahko zadolžila le še za nekaj manj kot 900 milijonov evrov Čeprav ima trenutno država na računih pri bankah 4,5 milijarde evrov prostih denarnih sredstev, pa se bo z novelo zakona obseg dovoljenega zadolževanja v letu 2015 povečal. Nova zgornja meja zadolževanja je v predlogu novele zakona določena pri nekaj manj kot štirih milijardah evrov.

A ker se je država za potrebe izvrševanja letošnjega proračuna že lani zadolžila v višini tri milijarde evrov, se bo lahko letos le še za nekaj manj kot 900 milijonov evrov, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Zunaj teh številk pa se bo lahko država letos zadolžila tudi za potrebe financiranja proračuna v letih 2016 in 2017, vendar bo to odvisno od razmer na trgu.