Izgnanci o "vprašanju, ki se vleče že 63 let"

Društvo izgnancev Slovenije je na redni letni skupščini sklenilo, da bo po volitvah poslalo vladi, njeni medresorski komisiji za vprašanja vojne škode in novemu sklicu DZ pismo z zahtevo po takojšnjem nadaljevanju razprave o predlogu zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne in sprejemu tega zakona v letu 2009. Kot je za STA poudarila predsednica društva Ivica Žnidaršič, se "vprašanje vleče že 63 let in ni nobenega razloga in opravičila, da bi država še naprej razpolagala s premoženjem, ki je bilo leta 1945 puščeno v Sloveniji na račun vojne škode".

Predvideni znesek pa je po njihovi oceni "absolutno prenizek"

V razpravi o predlogu zakona so na skupščini še poudarili, da pomeni dobro osnovo za nadaljnjo razpravo. Podprli so v njem predvidene roke za izplačilo škode in to, da bodo zahtevke sprejemale upravne enote. Predvideni znesek pa je po njihovi oceni "absolutno prenizek", saj ocenjujejo, da bi morali dobiti povrnjenih vsaj 50 odstotkov vrednosti iz leta 1945.

Znesek bi moral biti večji vsaj za enkrat do dvakrat Predlog zakona, katerega prvi osnutek je ministrstvo za pravosodje pripravilo aprila letos, namreč predvideva, da bi za vrednost sto dinarjev iz leta 1945 dobili 2,609 evra. Kot je pojasnila Žnidaršičeva, to pomeni, da bi nekdo, ki je prijavil 100.000 dinarjev vojne škode - kar bi leta 1945 pomenilo srednje veliko kmetijo - v skladu s tem predlogom prejel samo 2600 evrov odškodnine. Po oceni društva bi moral biti ta znesek večji vsaj za enkrat do dvakrat, je dodala.

Pripravili bodo poseben simpozij o vojni škodi

Na skupščini so tudi sklenili, da bodo pripravili poseben simpozij o vojni škodi, na katerem se bodo lahko državni organi in strokovne institucije seznanile s tem, kakšna vojna škoda je bila povzročena Sloveniji in kaj je zahtevala ter kaj je dobila na mirovnih in reparacijskih konferencah po drugi svetovni vojni, je za STA povedala predsednica društva. Na ta način želijo javnost seznaniti z vsem, kar so zbrali v zadnjih 17 letih, je dodala.

Naslednje leto bo v Ljubljani prvi evropski kongres izgnancev in beguncev Obravnavali so tudi pripravo na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev - žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki bo v Ljubljani 6. junija 2009. Kot je povedala, načrtujejo, da se bo na kongresu zbralo kakih 6000 nekdanjih izgnancev in beguncev iz Evrope. Za stroške organizacije kongresa, s katerim želijo osvetliti zgodovino o izgonu Slovencev in iz drugih evropskih držav, bo na podlagi sklepa skupščine vsak član prispeval tri evre. Se pa bodo za finančno podporo obrnili tudi na pristojna ministrstva, večja podjetja in občine.

V Sloveniji je bilo, glede na število prebivalcev, izgnanih največ ljudi

Kot je pojasnila, bo kongres potekal v Ljubljani, saj je prav Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 dalo zamisel za pripravo kongresa, v intenzivnih pripravah pa že sodelujejo s podobnimi društvi iz Češke in Poljske. Kot je dodala, jih je češko društvo podprlo pri zamisli kot tudi pri tem, da poteka kongres v Sloveniji kot državi, kjer je bilo glede na število prebivalcev izgnanih največ ljudi - kar deset odstotkov, je dodala. Pojasnila je še, da je od 63.000 izgnanih in 17.000 beguncev danes živih še 15.440 ljudi.

Skupščine se je sicer od 85 delegatov krajevnih organizacij društva, ki šteje okoli 15.000 članov, udeležilo 80 delegatov.