Sobota, 18. 6. 2011, 8.51
8 let, 7 mesecev
Izdatki za zdravstvo med leti 2003 in 2009 rasli hitreje kot rast BDP
Kot ugotavljajo, je bila povprečna letna rast nominalnih vrednosti celotnih izdatkov za zdravstvo v obdobju od 2003 do 2009 7,1-odstotna, rast bruto domačega proizvoda (BDP) v tem obdobju pa 5,9-odstotna.
Delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP je bil v obdobju med leti 2003 in 2009 največji v letu 2009. Delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP se je leta 2009 v primerjavi z letom poprej povečal za 0,8 odstotne točke, torej s 7,9 odstotka na 8,7 odstotka, ugotavljajo v uradu.
Povprečna letna rast tekočih javnih izdatkov za zdravstvo je bila v obdobju od 2003 do 2008 nižja od rasti teh izdatkov iz zasebnih virov. Iz javnih virov je bila namreč ta rast 6,9-odstotna, iz zasebnih pa 7,6-odstotna. Povprečno so se v tem obdobju izdatki izdatkov za zdravstvo iz zdravstvenih zavarovanj zviševali za 6,5 odstotka.
Osnovni nosilec financiranja zdravstva v tem obdobju so bili skladi socialne varnosti, ugotavljajo na statističnem uradu. Leta 2003 so pokrili 71 odstotka, leta 2009 pa 70,4 odstotka tekočih izdatkov za zdravstvo. Leta 2009 je delež sredstev za te izdatke iz zdravstvenih zavarovanj obsegal 13,3 odstotka, delež sredstev iz neposrednih plačil gospodinjstev pa 13,8 odstotka.
Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstvo so bile v omenjenem obdobju porabljene za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in medicinskotehnične pripomočke. Delež izdatkov za zdravila in medicinskotehnične pripomočke se je v tem obdobju zmanjšal za 1,2 odstotne točke, in sicer s 24,9 odstotka v letu 2003 na 23,7 odstotka v letu 2009.
Tem izdatkom so po deležu v celotnih tekočih izdatkih za zdravstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe (v letu 2009 so obsegali 8,7 odstotka). Celotnim izdatkom za dolgotrajno oskrbo pa smo po podatkih statističnega urada v letu 2009 namenili 1,2 odstotka BDP.