Hrvaško bo na arbitražnem sodišču zastopala Maja Seršić

Seršićeva je predstojnica katedre za mednarodno pravo zagrebške pravne fakultete, kjer med drugim tudi predava mednarodno in pomorsko pravo. Povedala je, da je ob odločitvi hrvaške vlade počaščena, saj je na Hrvaškem veliko uglednih pravnih strokovnjakov. Obilo izkušenj v mednarodnem pravu Seršićeva je bila med letoma 1995 in 1998 članica hrvaških delegacij na srečanjih Konvencije ZN za pomorsko pravo ter Barcelonske konvencije o zaščiti Sredozemlja. Med letoma 1999 in 2001 je bila članica hrvaške komisije za meje. Od leta 2002 je arbiter za reševanje sporov o okolju in naravnih virih na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu. Leta 2007 pa je bila imenovana za sopredstavnico Hrvaške v tožbi Hrvaške proti Srbiji za genocid pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Od leta 2008 je tudi članica mešane hrvaško-črnogorske komisije za pripravo pravnega postopka za določitev meje na morju med Hrvaško in Črno goro pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Petčlansko arbitražno sodišče, katerega ustanovitev predvideva arbitražni sporazum, bo dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo za državi zavezujoča. Po enega člana morata imenovati Hrvaška in Slovenija, ostale tri pa Evropska komisija.

Slovenski kandidat še ni znan Slovenija kandidata za člana sodišča še ni imenovala. Zakon iz leta 2001 o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije, med drugim določa, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis in nato prijave posredovati predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem primernega kandidata - ali pa tudi več - pošlje v državni zbor. Ta pa nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev.

Sodišče bo z delom začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU Arbitražni sporazum določa, da bo arbitražno sodišče z delom začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Vsaka pogodbenica mora nato sodišču v 12 mesecih predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Pred tem pa morata državi imenovati arbitre, tri sporazumno, enega pa vsaka posamezno ter podrobno določiti vsebino spora.

Arbitražni sporazum, ki sta ga premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor podpisala novembra lani v Stockholmu, Slovenci pa so ga junija potrdili tudi na referendumu, bo postal mednarodnopravno zavezujoč po izmenjavi not o ratifikaciji. Glavni problem je dodatek hrvaške enostranske izjave k diplomatski noti.