Torek, 20. 11. 2018, 11.57
5 let, 11 mesecev
Hrvaška in Slovenija dosegli dogovor o skladiščenju radioaktivnega goriva
Hrvaška in Slovenija sta se dogovorili o skladiščenju visokoradioaktivnega porabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne v Krškem (Nek), je v pogovoru za reški Novi list povedal vodja hrvaškega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Saša Medaković. Odpadki bodo v Krškem ostali do konca obratovanja elektrarne leta 2043.
Kot je povedal Medaković, bodo po tem letu, torej po 2043, skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrvaškem ali v Sloveniji ali pa katero izmed mednarodnih odlagališč za skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov.
Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Neka, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki.
Hrvaška za zdaj ni sprejela ponudbe Slovenije
Hrvaška po Medakovićevih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH kot prvo možnost za začasno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za katero izmed drugih rešitev, če bo ugodnejša, je dodal.
Hrvaška za zdaj po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrvaško polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladiščili v novem slovenskem odlagališču na Vrbini.
Slovenija še ni prepričala hrvaških partnerjev
Dogovor je po Medakovićevih navedbah možen, če bodo izpolnjeni štirje pogoji, o katerih se pogovarjajo s slovensko stranjo.
Slovenija sicer še ni prepričala hrvaških partnerjev, da je odlagališče v Vrbini popolnoma varno. Hrvaška pa tudi zahteva, naj bo v Vrbini odlagališče za vse radioaktivne odpadke iz Hrvaške in Slovenije.
Za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk
Hrvaška bi za svoje odlagališče porabila približno 200 milijonov evrov v naslednjih 50 letih, zato si želi, da bi bili stroški skupnega projekta s Slovenijo nižji. Kot četrti kriterij za dogovor pa je Medaković izpostavil enakopravno udeležbo slovenskih in hrvaških strokovnjakov in podjetnikov.
Kot je izpostavil, je za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk v obliki šestih milijonov evrov letnega nadomestila, ki ga iz skupnega sklada nakazujejo lokalni skupnosti ob nuklearki.
Slovenija in Hrvaška sta po polovični lastnici Neka. Obe državi v skladu z meddržavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje krške nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje.
Slovenija skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke gradi, in sicer na Vrbini pri Krškem. Poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje.
V Sloveniji je lani nastalo okoli 133.000 ton nevarnih odpadkov, kar predstavlja približno dva odstotka količine vseh v tem letu v državi nastalih odpadkov. Količina nevarnih odpadkov se po ugotovitvah statističnega urada povečuje, lani jih je bilo 32 odstotkov več kot leta 2007. Povečuje se zlasti količina nevarnih komunalnih odpadkov.
5