Torek, 20. 11. 2018, 11.57
6 let
Hrvaška in Slovenija dosegli dogovor o skladiščenju radioaktivnega goriva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,19
5
Temeljni kamen za Nek so položili leta 1974, leto pozneje so stekla gradbena dela. Prva faza poskusnega obratovanja se je začela maja 1981, oktobra tega leta je Nek oddal prve kilovate električne energije v elektroenergetski sistem.
Hrvaška in Slovenija sta se dogovorili o skladiščenju visokoradioaktivnega porabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne v Krškem (Nek), je v pogovoru za reški Novi list povedal vodja hrvaškega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Saša Medaković. Odpadki bodo v Krškem ostali do konca obratovanja elektrarne leta 2043.
Kot je povedal Medaković, bodo po tem letu, torej po 2043, skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrvaškem ali v Sloveniji ali pa katero izmed mednarodnih odlagališč za skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov.
Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Neka, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki.
Hrvaška za zdaj ni sprejela ponudbe Slovenije
Hrvaška po Medakovićevih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH kot prvo možnost za začasno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za katero izmed drugih rešitev, če bo ugodnejša, je dodal.
Hrvaška za zdaj po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrvaško polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladiščili v novem slovenskem odlagališču na Vrbini.
Slovenija še ni prepričala hrvaških partnerjev
Dogovor je po Medakovićevih navedbah možen, če bodo izpolnjeni štirje pogoji, o katerih se pogovarjajo s slovensko stranjo.
Slovenija sicer še ni prepričala hrvaških partnerjev, da je odlagališče v Vrbini popolnoma varno. Hrvaška pa tudi zahteva, naj bo v Vrbini odlagališče za vse radioaktivne odpadke iz Hrvaške in Slovenije.
Za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk
Hrvaška bi za svoje odlagališče porabila približno 200 milijonov evrov v naslednjih 50 letih, zato si želi, da bi bili stroški skupnega projekta s Slovenijo nižji. Kot četrti kriterij za dogovor pa je Medaković izpostavil enakopravno udeležbo slovenskih in hrvaških strokovnjakov in podjetnikov.
Kot je izpostavil, je za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk v obliki šestih milijonov evrov letnega nadomestila, ki ga iz skupnega sklada nakazujejo lokalni skupnosti ob nuklearki.
Slovenija in Hrvaška sta po polovični lastnici Neka. Obe državi v skladu z meddržavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje krške nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje.
Slovenija skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke gradi, in sicer na Vrbini pri Krškem. Poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje.
V Sloveniji je lani nastalo okoli 133.000 ton nevarnih odpadkov, kar predstavlja približno dva odstotka količine vseh v tem letu v državi nastalih odpadkov. Količina nevarnih odpadkov se po ugotovitvah statističnega urada povečuje, lani jih je bilo 32 odstotkov več kot leta 2007. Povečuje se zlasti količina nevarnih komunalnih odpadkov.
5