SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Henrik Gjerkeš, predsednik ustanove dr. Antona Trstenjaka

2

termometer

Ustanova dr. Antona Trstenjaka deluje od leta 1993 z namenom pospeševanja vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz ter celotne Slovenije.

In sicer s štipendiranjem podiplomskega študija ter s sofinanciranjem različnih projektov in simpozijev, kongresov … Ker pa očitno ekonomska kriza posega na vsa področja, so v Ustanovi začeli spreminjati statut, tako da po novem fundacija ne bo več sama pridobivala sredstev za financiranje projektov in študentov, temveč jo bodo financirale občine iz Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.

Višina letne članarine bo za posamezno občino po novem odvisna od števila prebivalk in prebivalcev – 500 evrov za najmanjše občine (do 5000 prebivalcev), občine med 5000 in 10.000 prebivalci bodo plačevale članarino 1000 evrov na leto, največje občine s tega območja (tiste, ki imajo več kot 10.000 prebivalcev) pa bodo na leto prispevale 1500 evrov. »Če želijo, lahko občine v proračun fundacije prispevajo tudi več,« pravi izvršni direktor Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič.

Večja vloga občin v novem statutu Trstenjakove fundacije A ker občine niso dobrodelne ustanove, da bi denar samo delile in nič pričakovale v zameno, bodo imele v novem statutu Trstenjakove fundacije večjo vlogo kot doslej. Ali drugače, občanke in občani tistih občin, ki ne želijo pristopiti k Ustanovi dr. Antona Trstenjaka, ne bodo več imeli možnosti pridobiti štipendije ali zaprositi za sofinanciranje njihovega projekta ter predlagati predstavnikov v organe fundacije. V katere organe in kako se bo volilo občinske predstavnike oziroma kako se bodo pooblastila prenesla z ustanoviteljev fundacije na predstavnike občin, pa bo znano po 19. novembru, ko bo v Gorišnici sestanek ustanove. Takrat bodo ustanovitelji imenovali tudi novo upravo, katere predsednik naj bi postal dr. Henrik Gjerkeš, ki je bil njihov štipendist v letih 1994 in 1996 (za magisterij in doktorat).

Letno največj 15 štipendij Kar se tiče članstva občin, je prostovoljno. Po besedah Gerloviča se v občinah, ki ležijo v Prlekiji, Halozah in Slovenskih goricah, najdejo župani ali občinski svetniki, ki ne vidijo koristi ali razlogov za sodelovanje s Trstenjakovo fundacijo. Pisno izjavo, da ne želijo več sodelovati s Trstenjakovo fundacijo, pa je dala samo ena občina – Kidričevo. A tudi zanjo izvršni direktor fundacije verjame, da bodo v prihodnosti ponovno dobro sodelovali. Vendar po matematičnih izračunih niti ni tako nerazumljiva odločitev Kidričevega. Prebivalcev te občine je skoraj 7000, to pa pomeni, da bi morali letno Ustanovi dr. Antona Trstenjaka plačevati 1000 evrov. In če vemo, da je občin na območju Prlekije, Haloz in Slovenskih Goric več kot 30, štipendij in sredstev za sofinanciranje projektov pa po podatkih letno podelijo največ 15, lahko hitro izračunamo, da več kot polovica občin vsako leto (vsaj v finančnem smislu) ne dobi povrnjene letne članarine. Po drugi strani pa se račun za članarino izide tistim občinam, katerih prebivalke in prebivalci so bili izbrani na razpisu za štipendije ali projekte, ki jih bo tisto leto financirala fundacija, še posebno, če so to manjše občine, saj je njihova letna članarina 500 evrov. Izračun je pozitiven tudi za tiste občine, ki imajo v določenem letu več kot enega štipendista.

Vračilo štipendij v korist Slovenskih goric, Haloz in Prlekije Višina štipendij in sredstev za sofinanciranje projektov je sicer vsako leto različna – odvisna je od sredstev v tekočem letu –, se pa letne štipendije običajno gibljejo med 1000 in 2000 evri, sofinanciranje projektov pa med 500 in 4000 evri. Vsa ta sredstva so nepovratna – štipendisti naj bi jih "vračali" z delovanjem v korist Slovenskih goric, Haloz in Prlekije. Pogosto pa se zgodi, da štipendisti po končanem študiju zapustijo domači kraj in je njihovo delovanje v korist domačega okolja pod vprašajem. Po petih letih lahko od štipendistov fundacija sicer zahteva poročilo o tem, kaj so naredili koristnega za svoj kraj, vendar se do danes to še ni zgodilo, pravi Gerlovič. In tudi zaradi tega ni nič čudnega, če se nekatere občine sprašujejo o pomenu sodelovanja z Ustanovo dr. Antona Trstenjaka.

Nekatere občine ne vidijo smisla v plačevanju članarine V današnjem svetu je pač tako, da je na mestu vprašanje: "Kaj bom imel od tega, če plačam članarino?" Zato je razumljivo, da nekatere občine ne vidijo smisla v plačevanju članarine, če ni nujno, da bodo na razpisu izbrani prav njihovi prebivalke in prebivalci. In tudi če jih izberejo, obstaja tveganje, da se bodo štipendisti zaposlili v Ljubljani, Mariboru ali celo tujini in tako štipendije v obliki pridobljenega znanja ne bodo vračali svoji občini.

Večina občin podpira fundacijo Bi pa verjetno prav vsak štipendist ugovarjal tem trditvam. Z vidika posameznika, ki je izbran na razpisu, je Ustanova dr. Antona Trstenjaka več kot koristna. Štipendistu je denar skoraj podarjen, saj je njegova bolj ali manj edina naloga moralna zaveza, da bo svoje znanje v zameno za štipendijo unovčil v korist svoje občine. In kot je že bilo napisano, večina občin iz Prlekije, Haloz in Slovenskih goric zaenkrat podpira Trstenjakovo fundacijo oziroma vidijo v njej korist. Čas in dokončne spremembe statuta fundacije pa bodo pokazali, ali morda ne bodo potrebne še dodatne spremembe v statutu, da bi Ustanova dr. Antona Trstenjaka še naprej opravljala svoje poslanstvo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin