Petek, 9. 9. 2016, 10.06
6 let, 7 mesecev
Hčerki pripadata grad in vila v Prekmurju, ki so ju komunisti zaplenili njenemu očetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,30
3
Po sklepu vrhovnega sodišča je hči nekdanjega župana Murske Sobote Ferdinanda Hartnerja Elizabeta Wurth upravičena do vračila po drugi svetovni vojni zaplenjenega gradu na Goričkem in vile v Murski Soboti.
Do takšnega sklepa so sodne oblasti prišle po tem, ko je bila Wurthova sprva neuspešna v denacionalizacijskem postopku, v drugo pa ji je uspelo, v Delu piše Jože Pojbič.
Njen odvetnik Danilo Hari je na vrhovnem sodišču obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja, ki je bil po vojni razlaščen in v odsotnosti obsojen na smrt, in dosegel razveljavitev obsodbe.
Ker je bila obsodba razveljavljena, bi morala biti razveljavljena tudi zaplemba premoženja, je Wurthova trdila na sodišču. Murskosoboško okrajno sodišče jo je najprej zavrnilo, a je višje sodišče takšno sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odločila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi višje in na koncu vrhovno sodišče.
Wurthovi bodo predvidoma izplačali odškodnino
"Za vrnitev podržavljenega premoženja pokojnega Ferdinanda Lindvaya Hartnerja, ki so mu ga 17. avgusta 1945 zaplenili s kazensko sodbo Vojaškega sodišča Mariborskega vojnega področja, ni več pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Goričkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti," so na državnem tožilstvu pojasnili razplet dolga leta trajajočih postopkov vračanja premoženja.
Gre za grad in vilo, ki so ju jugoslovanske komunistične oblasti po drugi svetovni vojni zaplenile Ferdinandu Hartnerju, veleposestniku in županu Murske Sobote med letoma 1933 in 1945. Wurthovi bodo sicer verjetno zdaj izplačali odškodnino, grad in vila pa bosta ostala v državni lasti.
Kdo je bil Ferdinand Hartner
Ferdinand Hartner izhaja iz znane predvojne prekmurske rodbine Hartner, Ferdinand je bil v njej posinovljenec. Njegov ded Karl Hartner je v Murski Soboti upravljal trgovino z železnino in je bil eden izmed številnih obrtnikov, ki so tedaj delovali v mestu. Ferdinandov brat Geza Hartner je v Murski Soboti vodil mlin in naj bi bil precej premožen. Ukvarjal se je tudi s politiko, pokopan je v Budimpešti. Ferdinand Hartner je bil med drugim predsednik Prekmurske banke ter upravitelj opekarne, gradu in veleposestva na območju Gornje Lendave. Hartner je svojemu imenu dodal še naziv Lindvay, kar pomeni Lendavski.
Komunisti so odvzemali premoženje vsem, ki so jih ogrožali, pravi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar.
Komu vse so komunisti zaplenili premoženje
Komunistična oblast je po besedah zgodovinarke Tamare Griesser Pečar premoženje ljudem odvzemala v treh različnih postopkih, in sicer:
- najprej z agrarno reformo,
- nato z nacionalizacijo in
- z zaplembami, ki so bile rezultat političnih montiranih procesov.
"Vse to premoženje bi že zdavnaj morali vrniti. Do leta 51 so ljudem odvzemali celo državljanstvo. Na montiranih procesih so odvzemali premoženje vsem, ki so ogrožali Komunistično partijo. To so bili predvsem:
- predstavniki tradicionalnih predvojnih političnih strank,
- predstavniki Cerkve, ki so bili sovražniki številka ena vse do osamosvojitve, saj je bila Cerkev edina organizacija zunaj partije, ki je dobro delovala,
- večji kmetje, ki so bili zelo navezani na svojo zemljo,
- vsi, ki so zapustili Jugoslavijo," pravi Griesser Pečarjeva.
Sto tisoč žrtev komunističnega nasilja
V Sloveniji je bilo po ugotovitvah zgodovinarja Milka Mikole po koncu druge svetovne vojne okoli 100 tisoč žrtev komunističnega nasilja, med katerega spadajo tudi nacionalizacije, zaplembe in druge prisilne oblike odvzema premoženja zasebnikom in podjetjem.
Denacionalizacija skoraj končana
Po podatkih ministrstva za pravosodje za dan 30. junij letos ostaja pri upravnih organih odprtih še 128 denacionalizacijskih zadev. Od tega je 89 zadev pri upravnih enotah, ki so pristojne za reševanje denacionalizacije na prvi stopnji, medtem ko je 39 denacionalizacijskih zadev v pritožbenem postopku na ministrstvih ali na upravnem sodišču. Po evidencah ministrstva za pravosodje so upravne enote prejele skupno 38.470 zahtevkov za denacionalizacijo, rešenih je 99,6 odstotka.
Na sodiščih ostaja nerešenih 14 denacionalizacijskih zadev, od tega:
- pet na okrajnem sodišču v Ljubljani,
- štiri v Mariboru ter
- po ena v Črnomlju, Krškem, Kranju, Murski Soboti in Radovljici.
Sodišča so od leta 1991 do danes v reševanje prejela 2.899 zadev.
3