Sobota, 3. 11. 2018, 19.48
5 let, 11 mesecev
Hannah Mancini: Kot tujka sem se morala še bolj dokazovati #intervju
Hannah Mancini se je kljub uspešni glasbeni karieri v ZDA odločila za življenje v Sloveniji, ki ji predstavlja varnejše in mirnejše okolje za družinsko življenje.
Kot pravi, je ustvarjanje za slovenski trg popolnoma drug svet v primerjavi z ameriško glasbeno industrijo, saj smo Slovenci denarno in stilno omejeni. Razlike niso le v glasbenih trgih, temveč tudi v spoštovanju do glasbenikov, pravi.
''Včasih ti na snemanju ne ponudijo niti vode niti sedeža,'' pove Hannah, ki v Sloveniji živi od leta 2008 z možem, ki je sicer rojen Slovenec, ampak se je že v zgodnjih otroških letih preselil v ZDA, kjer sta se tudi spoznala.
Človek se pogosto upira spremembam, vi pa ste že večkrat izjavili, da se jih ne bojite. Ampak priti iz ZDA v Slovenijo je vendarle pogumna življenjska sprememba.
Seveda je, v Slovenijo sem prišla pred desetimi leti, ker sem si želela hčer vzgajati v drugačnem okolju. V kulturno bogatejšem, bolj zdravem življenjskem slogu, večji varnosti in naravi. Vse to ima Slovenija, kar je bilo pri takšni odločitvi najbolj pomembno.
''Slovenija je primernejša za odraščanje kot ZDA.'' Ste si želeli hčeri omogočiti boljše pogoje, kot so vam jih dale ZDA med vašim odraščanjem?
Čas mojega odraščanja ni primerljiv s tem, kar vlada zdaj. Takrat še ni bilo tako slabe hrane, velikih korporacij, svet se ni vrtel samo okoli denarja, ljudje so se še počutili svobodno in so živeli z zdravim pogledom na življenje.
V teh letih pa se je vse spremenilo in osredotočilo na misel - imeti največ, kot pač lahko imaš. Samo, da imaš največje in najboljše. To je tisto, kar te življenje v ZDA uči in prevelika obsesija je zgolj na materialnem svetu. Slovenija je primernejša za odraščanje kot ZDA.
Imate torej lepe spomine na odraščanje in otroštvo?
Zelo, to je bilo srečno obdobje. Čeprav so se moji starši ločili in je bilo tudi težko, je bilo moje otroštvo zelo svobodno. Okoli mene je bila narava, ranči s konji, vrtovi z zelenjavo. Čeprav sem se še mlada preselila v Los Angeles, sem si vse življenje prizadevala ostati na tleh, prizemljena. Da sem v sebi ostala človeška, mi je dalo ravno odraščanje v stiku z naravo.
Je bila selitev v Slovenijo čustveno težka odločitev?
Priti iz ZDA v Slovenijo je res velika razlika, čeprav mi ni predstavljala kakšnega posebnega šoka. Preden sem se preselila, sem bila že večkrat v Sloveniji, tako da sem vedela, kam pridem in kaj me čaka.
''V Sloveniji imam sicer zelo dobre izkušnje s producenti in glasbeniki. Res se čuti, da zelo ljubite to, kar delate.''
V svoji domovini ste pred selitvijo intenzivno gradili pevsko kariero. V Sloveniji ne moremo govoriti o glasbeni industriji, ki je v ZDA ogromna. Razlika je velika.
Se strinjam, velika razlika je v ustvarjanju, plačevanju glasbenikov in ponudbah zanje. Veliko bolj je delo glasbenika plačano v ZDA, pa čeprav so to mali nastopi. V Sloveniji imam sicer zelo dobre izkušnje s producenti in glasbeniki. Res se čuti, da zelo ljubite to, kar delate. Želim si le, da bi imeli več priložnosti za delo in denarja, ki bi ga lahko vložili v glasbeno gradnjo. V Sloveniji manjka tudi spoštovanja s strani ljudi. Doživela sem že nastop v kakšnem šovu ali televizijski oddaji, pa ti ne ponudijo niti vode ali sedeža.
Ne zatakne se le pri vodi in stolu, ampak tudi pri plačilu. Se motim?
Natanko tako, včasih se komu zdi, da mi ni treba niti plačati. To je bilo zelo presenetljivo zame, še vedno je. V ZDA imamo do tega drugačen odnos. Imamo višje standarde, koliko si plačan, koliko si vreden.
Kje pa vidite največje omejitve, ki jih imamo Slovenci pri produciranju glasbe?
Omejitve so v radijskih postajah, ki imajo določene kriterije glede vrtenja glasbenih žanrov. Veliko vrtite glasbo osemdesetih let, to me je zelo presenetilo. Zgolj nekatere postaje vrtijo mešanico zvrsti. Včasih zato tudi v moji ekipi gledamo na to, da bomo ustvarili nekaj, kar bo bolj dostopno za radijske postaje. Sem pa ravno zaradi tega, ker ustvarjam bolj z elektronskimi ritmi, spoznala slovenske DJ-je, ki so včasih iskali prav takšno vrsto pevke.
''Zaupala sem, da bo Slovenija prinesla, kar bo pač prinesla.'' Še kot najstnica ste se odpravili v Hollywood, to je bil del vaše pevske poti in iskanja priložnosti. Kako ste ga doživeli skozi svoje mlade oči? Zdi se mi, da imajo ljudje o njem preveč idealizirano predstavo.
To je bilo veliko garanje. Hollywood je svet, v katerem je dobro koga poznati, veliko se vrti okoli politike, sreče in seksa. Biti moraš na pravem kraju in ob pravem času. Sem srečna, da nisem imela nobene slabe izkušnje. Takrat sem že tudi spoznala svojega zdajšnjega moža, in čeprav je to žalostno, nisem imela toliko priložnosti, ker sem bila že v zvezi. Veliko več bi jih imela, če bi bila samska in "na voljo". Ljudje to radi vidijo, ker tako vedo, da ti je v življenju prioriteta kariera.
Predvidevam, da je bilo tudi od staršev veliko zaupanja in sprejemanja, da so vas izpustili iz rok v takšen svet.
Moji starši so posebni, vsi so bili nekakšni 'hipiji' in takšni so še danes (smeh, op. p.). Zelo so bili odprti, niso mi rekli "ne smeš". Živela sem v majhnem okolišu in želela sem si iti ven, ustvariti kariero. Vedno so verjeli vame, niso me želeli omejiti. Mogoče so mi pustili včasih celo preveč svobode, bili so bolj prijatelji kot starši z omejitvami.
Večino svoje glasbe ustvarjate v angleščini. Vam predstavlja petje v slovenščini težavo?
Zelo. Američani nimamo toliko variacij samoglasnikov in vokalov kot vi (smeh, op. p.). Še vedno se je učim, bila sem na več tečajih. Vem, da bi bilo lahko boljše, s tem si pridobiš tudi določeno spoštovanje in sprejetost med ljudmi. So pa ljudje zelo potrpežljivi in prijazni, ko vidijo, da še nisem jezikovno tako dobra.
Se vam zdi to, da ne pojete v slovenščini, ovira pri doseganju občinstva?
Seveda je ovira. Moj zadnji album je posnet v angleščini in vem, da bi v slovenščini dosegel več poslušalcev.
Se počutite v našem malem glasbenem prostoru omejeni pri ustvarjanju lastne glasbe?
V Slovenijo sem prišla, ko sem že v ZDA naredila svojo kariero. Prišla sem brez pričakovanj, zgolj z željo vzgajati družino, biti mama in živeti v miru. Zaupala sem, da bo Slovenija prinesla, kar bo pač prinesla. Seveda se počutim omejeno že s tem, ker nisem Slovenka, temveč sem Američanka. Nikoli ne bom velika slovenska pevska zvezda, ker nisem vaša.
Vas misel na to žalosti?
Sploh ne, ker sem ponosna na to, kar sem ustvarila v svojih letih v ZDA. Bila sem po turnejah, ustvarjala, Slovenijo sem nato predstavljala tudi na Evroviziji.
''Seveda se počutim omejeno že s tem, ker nisem Slovenka, temveč sem Američanka. Nikoli ne bom velika slovenska pevska zvezda, ker nisem vaša.''
Predstavljati pesem na Evroviziji pomeni tudi predstavljati državo, ljudi, kulturo. Mislim si, da vam je kot tujki v Sloveniji ta nastop pomenil veliko zaupanje.
Seveda, to je bila zame velika čast. Nekateri ljudje me niso sprejeli, ker sem pač Američanka, in jaz sem jih tudi razumela. Nekateri Slovenci pa so bili navdušeni, da jih bom predstavljala na tem izboru.
Ste bili pri tako velikem nastopu obremenjeni z miselnostjo, da se morate odrezati še bolje in dati še več od sebe prav zaradi tega, da dokažete, da ste bili tega kot tujka vredni?
Absolutno, to je bil pomemben prelom v moji karieri, ker sem si seveda želela dokazati še več. Res bi si želela za Slovenijo, da se kdaj zavihti visoko na Evroviziji, ampak kaj, ko je za tem toliko dejavnikov, predvsem denar. Bila sem tudi razočarana.
Omenili ste razlike med ustvarjanjem za ameriški in za slovenski glasbeni trg. Kako pa gledate na pregovorno slovensko nevoščljivost, ki naj bi bila prisotna tudi v glasbenem svetu? Ste jo kdaj čutili?
V ZDA je tudi veliko tega, ampak tam je tako, da gledaš nekoga, ki dela nekaj dobrega in si rečeš: "Boljši bom od njega." V Sloveniji pa obsojamo in smo nevoščljivi tudi, če ne vemo, kaj je ta oseba sploh naredila in ne izkoristimo tega za svojo rast. Američani zelo dobro skrivajo svojo nevoščljivost. So zelo topli in odprti, ampak niso vedno iskreni. Slovenci pa so zelo iskreni in neposredni. In včasih je to boljše zate (smeh, op. p.). Veste, vi znate biti surovi pri svojem odkritem mnenju.
"V Sloveniji obsojamo in smo nevoščljivi tudi, če ne vemo, kaj je ta oseba sploh naredila in ne izkoristimo tega za svojo rast."
Ste začutili še kakšno razliko med Američani in Slovenci?
Slovenke lahko storijo vse, imajo nekakšno neverjetno moč. Kot da ne potrebujete moških. Mogoče je to kulturna razlika, ampak bi si vseeno želela videti, da so lahko slovenski moški res moški in da jim Slovenke to pustite.
Je kaj, kar pogrešate pri nas?
Več ameriških krofov (smeh, op. p.). Pogrešam sladkarije.
In velike nutelle?
Da (smeh, op. p.). Slovenci živite res bolj zdravo.
S čim pa vas je naša država najbolj osvojila?
Z naravo. Ljudje ste zelo ponosni nanjo, najdete čas zase, meditirate, se sprehajate po gozdovih in družine z majhnimi otroki hodijo v gore. To je neverjetno lepo in me navdihuje tudi kot mamo.
Si vzamemo zase več časa kot Američani?
Nedvomno. Življenjski ritem je popolnoma drugačen. V ZDA samo delajo, ves dan. Ni prostih dni v tolikšni meri. Ni počitnic, ni časa za družino, za druženje. Ni krompirjevih ali zimskih počitnic, kjer bi družina našla čas zase, na počitnice gredo med poletjem. V Sloveniji opraviš delo in je potem čas za družinsko življenje.
Ste se kot tujka v Sloveniji počutili sprejeto?
Zelo lepo in prijazno ste me sprejeli. So bile tudi manj prijetne izkušnje, ampak prevladujejo lepe.
"Saj lahko ustvarjaš na 'hitro', ampak se moraš tudi vprašati, ali se te bo kdo spominjal čez leta, če bo tvoje delo živelo. In če boš komu zaradi svojega ustvarjanja spremenil pogled na svet in življenje."
Delujete kot glasbenica od selitve dalje le za slovenski glasbeni trg ali še vedno ustvarjate za ameriškega?
V ZDA sem imela velike uspehe in zdaj mi zadostuje, da delam bolj za slovenski trg. Še vedno kaj naredim za ameriškega, saj se lahko posnetki pošljejo tudi po spletu in je tako lažje.
Da se v Sloveniji preživljaš izključno z glasbo, je velik uspeh. Vam to uspeva?
Jaz delam samo to, z družino nam gre dobro. Trenutno se veliko dobrega ustvarja, pišem svojo lastno glasbo in besedila. To je tisto, v čemer uživam.
Verjetno je zanimivo pogledati z distance na pot, ki jo hodite. Za ameriški trg ste delali že kot najstnica, zdaj v Sloveniji ustvarjate kot zrela ženska. Kako vidite današnjo mladino, ki je zaslepljena z miselnostjo, da lahko vsak postane zvezda, in to že jutri?
Velik razkorak je med generacijami. Zdi se mi, da so družbeni profili dobrodošli pri tem, da lahko ljudem pokažeš, kaj trenutno ustvarjaš, jih o tem obveščaš. Ni pa to nekaj, s čimer bi se definirala. Mnogi to, kar vidijo, tudi "kupujejo". Če ostaneš avtentičen, se bo to čutilo in prineslo uspeh. Mladi se veliko preveč definirajo s tem, kar je vidno navzven, ker je to vse, kar pač poznajo.
Če si pa želiš več, boš garal in prišel do uspeha. Ne na instanten način, ampak na dolgi rok. Saj lahko ustvarjaš na "hitro", ampak se moraš tudi vprašati, ali se te bo kdo spominjal čez leta, če bo tvoje delo živelo. In če boš komu zaradi svojega ustvarjanja spremenil pogled na svet in življenje.