Nedelja, 30. 7. 2023, 9.30
1 leto, 3 mesece
Griša Planinc s Kačofona: Kačo je najlažje ujeti z rokami #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,86
V ekstremno toplih dneh na plano prilezejo kače, tudi v Sloveniji, kjer jih živi 11 vrst, od tega tri strupene. Nanje lahko naletimo v naravi, včasih pa se skrijejo tudi v naše domove. Zelo pogosto se splazijo v podvozje avtomobilov, za kuhinjske elemente, podboje, ker so odlični plezalci, pa nas lahko presenetijo tudi na omari, nam je v intervjuju za Siol.net povedal biolog Griša Planic, ki v sklopu Herpetološkega drušva upravlja telefon Kačofon, kamor letno za pomoč pokliče vsaj 300 ljudi. Na zgornjem posnetku lahko vidimo kačo, najverjetneje črnega goša, ki se je splazil v hišo bralke iz okolice Logatca. V naslednjih vrsticah preberite, kako v takem primeru ravnati in koga poklicati.
Ljudje v primeru, ko naletijo na kačo, najpogosteje pokličejo gasilce, obrnejo pa se lahko tudi na Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica. V društvu, ustanovljenem leta 1996, se ukvarjajo s proučevanjem in varovanjem slovenskih dvoživk in plazilcev, leta 2007 pa so vzpostavili Kačofon (040 322 449).
Letno prejmejo vsaj 300 klicev
To je telefonska številka, na katero lahko pokličete, če vas zanima karkoli o kačah, če potrebujete nasvet v zvezi s kačami, če dopuščajo okoliščine, pa se je mogoče dogovoriti tudi za posredovanje na domu, je v pogovoru za Siol.net povedal biolog s Kačofona Griša Planinc.
Če se kača zateče v hišo, ji je treba pomagati nazaj na prosto, je povedal biolog Griša Planinc.
Vsako leto prejmejo vsaj 300 klicev, v sezoni, od aprila do septembra, tudi po več na dan. Teh že nekaj časa ne štejejo več. Beležijo si le še najdbe, podkrepljene s fotografijami ali biološkim materialom, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju razširjenosti vrst pri nas. Opremljene morajo biti z imenom in priimkom avtorja ter koordinatami oziroma hišnim naslovom najdbe.
Kdaj je smiselno posredovanje?
Če kačo opazite na prostem, na primer na vrtu ali na dvorišču, z njeno odstranitvijo ne bomo prav veliko dosegli. Na tem območju namreč živi populacija te vrste, ne en sam osebek.
Drugače je, če kača pride v poslopje, ki ni primerno za bivanje kač. "V takšnem primeru ji je treba pomagati in jo vrniti v primerno naravno okolje, saj so pri nas vse domorodne vrste zavarovane in je pobijanje prepovedano," je dejal sogovornik. V večini primerov lahko klicatelj po navodilih kačo ujame sam in jo preseli, včasih pa je strah prevelik.
Tudi gasilci imajo lahko fobijo
Zmogljivosti Kačofona so omejene na peščico prostovoljcev, zato na pomoč neredko priskočijo tudi gasilci. "Odstranjevanje kač ni njihova primarna naloga in niso izurjeni rokovalci s kačami, tako da smo jim za vsako pomoč lahko le hvaležni. Zavedati se je treba, da imajo tudi gasilci lahko ofidiofobijo – strah pred kačami," pojasni sogovornik, a doda, da večinoma sicer radi priskočijo na pomoč.
To poletje so gasilci že posredovali v nekaj primerih. V začetku julija so črnomaljski gasilci kačo odstranili iz hiše v naselju Bedenj v občini Črnomelj. Kačo so ujeli in jo spustili v naravo, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, niso pa poročali, za katero vrsto kače je šlo.
V začetku maja pa so gasilce PGD Šmartno pri Slovenj Gradcu obvestili o kači, ki se je skrila v osebni avtomobil. Našli so jo pod zadnjimi sedeži. Nestrupeno kačo so spustili nazaj v naravo.
Kačo spremljajte in ji omejite gibanje
Uspešnost odlova je odvisna od več dejavnikov. "Pomembno je, da kačo ves čas spremljate in s tem zožite krog iskanja, so namreč mojstrice skrivanja. Njeno gibanje čim bolj omejite, zaprite vrata in prekrijte režo pod njimi ali žival celo poskusite ujeti tako, da čeznjo poveznete škatlo, ki jo nato nekoliko obtežite. Kača tudi v majhnem prostoru hitro najde skrivališče, na katero morda še pomislili nismo, in lahko se zgodi, da je kljub temeljitemu iskanju ne bomo našli. Pomislite, kako je šele, če je treba pregledati vse stanovanje."
Onemogočite ji dostop do skrivališč, kjer ne bo dosegljiva
Ko smo kačo omejili, ji je treba preprečiti, da bi se zavlekla na mesta, kjer je ne bomo mogli doseči. V ta namen lahko uporabimo širok pleskarski lepilni trak za zaščito sten in z njim prekrijemo vse odprtine, kamor bi se lahko skrila. "Pozorni bodite, da ne bo nikjer prostega lepila, s katerim bi žival lahko prišla v stik, saj se lahko prilepi nanj in jo bo treba z zamudnim postopkom v oljni kopeli odlepiti," je opozoril Planinc.
V avtomobilu, kuhinji, pralnem stroju ...
Na vprašanje, kam se kače najpogosteje skrijejo, je Planinc odgovoril, da jim "prav vsaka luknja pride prav". Kačo so že odstranjevali iz pralnega stroja, izza kuhinjskih elementov, omar, sedežne garniture, jaškov, podboja vrat in podobno, odlična skrivališča pa pomenijo tudi naša vozila.
"Nemalokrat si kače skrivališče poiščejo v podvozju avtomobila in kot slepi potniki prepotujejo večje razdalje. Že nekajkrat se je zgodilo, da je dopustnike po vrnitvi v garaži presenetila obiskovalka. To z gotovostjo lahko trdimo le takrat, ko gre za vrsto, ki na nekem območju sicer ne živi, slepih potnikov pa je zagotovo več. Tudi med vožnjo so izpod pokrova motorja že večkrat prilezle na vetrobransko steklo," je naštel sogovornik.
Dopustniki s potovanj v podvozju avtomobila pripeljejo vrste kač, ki jih pri nas ni mogoče najti, je povedal strokovnjak.
"So tudi odlični plezalci," je nadaljeval strokovnjak. V reži s svojim mišičastim in izjemno gibljivim telesom naredijo številne zavoje in počasi gvozdijo navzgor, "tako lahko prilezejo tudi na vrh omare". V pomoč so jim tudi trebušne ploščice v obliki prečnih, rahlo strehasto zloženih lamel, s katerimi se oprimejo hrapave površine.
Pobrati kačo je preprosto, a se je treba primerno zaščititi
"Kačo je najlažje ujeti z rokami. Najbolje jo je prijeti na sredini telesa – v težišču, zapremo jo v prijem, nato pa nežno preprijemamo in pustimo, da nam rahlo polzi skozi prijem. Tako se ne počuti ujete in se zato tudi ne brani ali pa se vsaj brani bistveno manj," je še dejal strokovnjak in opozoril, da morate, če se kačo odločite odstraniti na ta način, vedeti, s katero vrsto imate opravka, in se temu primerno tudi zaščititi. Domorodne vrste človeka ne napadajo, saj ljudje nismo njihov plen, se pa nekatere vrste lahko branijo z ugrizom, če se pojavimo v njihovi neposredni bližini in nas imajo za grožnjo.
Če gre za belouško ali kobranko, ki se ne branita z ugrizom, zaščita ni potrebna. Žival preprosto poberemo in preložimo v žakelj ali dovolj visoko škatlo.
Če gre za človeku nenevarnega navadnega goža ali smokuljo, ki se sicer lahko branita z ugrizom, si oblecite majico z dolgimi rokavi in nadenite zaščitne rokavice.
S strupenjačami ravnajte previdno
V primeru, da imate opravka s strupenjačo, so primerna zaščita do komolca segajoče varilske rokavice iz debelega govejega usnja, noge pa zaščitimo z usnjeno pohodno obutvijo ali gumijastimi škornji.
Nepoznavalcem Planinc namesto rokovanja s strupenjačami svetuje uporabo topega kavlja in primerno visoke škatle. Kot kavelj lahko uporabite nosilec za pleskarski valjček, ki ima tudi votel ročaj in ga lahko poljubno podaljšate. Škatla mora biti približno tako visoka, kolikor je kača dolga, zvrnete jo tako, da ima odprtino na stran, in kačo po podlagi usmerjate vanjo. Škatlo nato s kavljem postavite pokonci in jo pokrijte.
"Kačo je najlažje ujeti z rokami", trdi Planinc, a dodja, da je pomembno, kako jo primemo.
Kače sicer poseljujejo skoraj vse območje Slovenije, ima pa vsaka vrsta svojstvene ekološke zahteve, od česar je odvisno njeno pojavljanje. Nekaterim je bolj všeč toplota in jih najdemo zgolj na Primorskem, druge so bolj hladnoljubne in jih lahko srečujemo v gorah. Nekatere ljubijo vodo, spet druge bolj sušnate predele. Nekatere vrste najdejo primerne kotičke tudi v povsem urbanem okolju.
Planinc se spominja primera, ko je klicateljica ob enkratnem sprehodu vzdolž žive meje ob Ljubljanici naštela 13 kobrank (obvodna vrsta). Včasih pa se zgodi tudi, da se kakšnemu nepazljivemu vivaristu izmuzne ljubljenček.
Tudi z odnašanjem se jih ne bomo znebili
"Kače tako kot druge živali zasedajo prostore, ki so zanje primerni. Tudi če posamezne živali odnašamo, se te, če jim prostor ustreza, iz bližnje okolice sčasoma spet priselijo. Šele če se pojavijo spremembe v okolju, ki nekateri vrsti ne ustrezajo, ta izgine z nekega območja," je še pojasnil strokovnjak.
Sklenemo torej lahko, da se moramo tako kot z drugimi živalmi tudi s kačami naučiti sobivati, saj je njihovo odnašanje Sizifovo delo. "Kobranke v Ljubljani ne bi bilo le, če bi na tem območju presahnile vse celinske vode z ribami," je v pogovoru sklenil strokovnjak Griša Planinc.
