SiolNET. Novice Slovenija
8,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Klemenčič po tanki meji med mnenji in pritiski; Janković: To je poskus vplivanja

8,23

termometer

Goran Klemenčič
Foto: Klemen Korenjak

Pravosodni minister Goran Klemenčič je v zadevi Janković odločno stopil na tožilsko stran, a hkrati pravi, da ne želi - saj niti ne sme - vplivati na odločanje sodišča. "Minister (...) nedvomno neposredno deluje proti neodvisnosti sodišča in direktno nakazuje, kakšno sodbo naj bi sprejela višja instanca," pa je prepričan Zoran Janković.

Pravosodni minister Goran Klemenčič v zadevi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, v kateri mu tožilstvo očita, da naj bi redno zaposlitev farmacevtke pogojeval s spolnimi uslugami, ni počakal, da bi bila odločitev sodišča o izločitvi dokazov pravnomočna.

Pritrdil je mnenju tožilstva, da odločitev preiskovalne sodnice v konkretnem primeru odstopa od dozdajšnje sodne prakse, pri tem pa v sporočilu za javnost poudaril še, da "ne polemizira z odločitvijo preiskovalne sodnice", temveč zgolj pojasnjuje njene posledice in jo postavlja v kontekst preverjanja izvajanja nalog državnotožilske uprave.

Janković: To je poskus vplivanja na sodišče

"Več kot očitno je, da mi minister za pravosodje in bivši predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič z včerajšnjo izjavo namerno škodi. Še več, v svoji želji, da bi me obsodili, gre tako daleč, da je celo pripravljen spremeniti zakon," je danes sporočil Janković. Klemenčič je namreč včeraj sporočil, da bo v primeru potrditve odločbe o izločitvi dokazov na drugi stopnji ministrstvo pristopilo k spremembi zakona.

"Minister s svojo izjavo, da se z mojim primerom sodna praksa na prvi stopnji spreminja in odstopa od dosedanje prakse, nedvomno neposredno deluje proti neodvisnosti sodišča in direktno nakazuje, kakšno sodbo naj bi sprejela višja instanca. Prepričan sem, da minister za pravosodje, ki je znan tudi po svoji vehementni izjavi, da bodo letele glave, če primer zastara, včeraj ne bi smel dati izjave, kajti s tem poskuša vplivati na odločitev sodišča," v pisni izjavi navaja Janković.

Ob koncu zapiše še, da ga ne bi čudilo, če bi (prirejeni) prisluhi prišli v javnost, ministru pa predlaga, da naj kar sam spiše sodbo.

Zoran Janković pravi, da ga ne bi čudilo, če bi (prirejeni) prisluhi prišli v javnost, ministru pa predlaga, da naj kar sam spiše sodbo. Zoran Janković pravi, da ga ne bi čudilo, če bi (prirejeni) prisluhi prišli v javnost, ministru pa predlaga, da naj kar sam spiše sodbo. Foto: Ana Kovač

Mnenje ali pritisk?

"To je njegovo mnenje, odločitev pa je v rokah sodnice," na vprašanje, kako izjave ministra dojema sodniška sfera, odgovarja predsednica sodniškega društva Janja Roblek. "To je njegovo mnenje, odločitev pa je v rokah sodnice," na vprašanje, kako izjave ministra dojema sodniška sfera, odgovarja predsednica sodniškega društva Janja Roblek. Foto: STA Predsednica sodniškega društva Janja Roblek sicer pravi, da zaradi obilice drugega dela primera ni spremljala od blizu, poteza ministra v zadevi Janković pa je ni zmotila.

"To je njegovo mnenje, odločitev pa je v rokah sodnice," nam je dejala v kratkem telefonskem pogovoru. Primera pa ne želi komentirati, dokler ne bo pravnomočno končan. "Vsak primer se obravnava individualno. Lahko je samo ena okoliščina, ki povzroči, da se sodnica ne ravna po ustaljeni praksi. To je seveda čista špekulacija, saj primera ne poznam," pravi. 

Klemenčič je svojo odločitev, kot je sporočil včeraj, sprejel na podlagi poročila specializiranega tožilstva, pogovora z vodilnima tožilcema Dragom Šketom in Harijem Furlanom ter podatkov o sodni praksi sodišč različnih stopenj v različnih zadevah.

Drugi sodnik, ki ne želi biti imenovan, pa meni, da gre za precej jasen pritisk izvršilne na sodno vejo oblasti. "Politika in javnost bi morali počakati, da je odločitev pravnomočna. Gre za pravno kulturo. Pritisk politike in javnosti lahko močno vpliva na delo sodnice. Nimamo pa nobenega metra, ki bi ta vpliv določil oziroma izmeril," pravi.

Na bojni nogi

Klemenčič in Janković sta "na bojni nogi" od leta 2013, ko je KPK leta 2013 - pod vodstvom Klemenčiča - objavila poročilo o tem, da Janković (in tudi Janez Janša) ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja.

Na torkovi novinarski konferenci je Zoran Janković med drugim dejal, da je Klemenčič eden od "pobudnikov" dolgoletnih postopkov zoper njega. Napovedal je, da bo počakal, da bodo postopki pravnomočno končani, nato pa razmislil, ali in kako bo ukrepal proti pravosodnemu ministru. 

Tako je ljubljanski župan v torek odgovarjal na naša vprašanja:

[video: 63620 / ]

Občutljivo sodstvo in voda na mlin obrambi

sodišče Iustitia Foto: Thinkstock Politično komentiranje sodnih odločitev je zelo spolzko področje in pogosto sproži ostre odzive sodstva. Klemenčič si je tako lani prislužil kritike predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, ko je izjavil, da bodo letele glave, če bo primer Bavčar zastaral na sodišču. Pogačnik je izrazil ogorčenje in Klemenčiča pozval, naj vzame njegovo glavo.

Po odločitvi višjih sodnikov, ki so potrdili zaporno kazen za Bavčarja, je zagovornik nekdanjega predsednika uprave Istrabeza Janez Koščak kot razlog navedel prav to: pritisk javnosti, medijev in ministra Klemenčiča. Ta pa sodbe višjega sodišča za STA ni komentiral. 

Prav to izjavo danes ponovno izpostavlja tudi Janković.

Službeni nadzor sodnika le za večje število zadev

Na vprašanje, ali bo glede na stališče, da je odločitve sodnice v nasprotju s sodno prakso, minister zahteval pojasnila sodstva, so na ministrstvu za pravosodje danes še enkrat poudarili, da je minister ravnal v okviru svojih pristojnosti, ki pa so precej omejene.

"Ministrstvo (...) ne more in ne sme nadzirati vsebine sodnega odločanja v konkretnem primeru oziroma posegati v odločitve posameznih sodnikov," pravijo in dodajajo, da je temu namenjeno večstopenjsko odločanje. Po domače povedano, nadzor je zagotovoljen s tem, ko odločitve prve stopnje, če jih katera od strank prereka, še enkrat presoja drugostopenjsko sodišče.

Ministrstvo pa ima vendarle nekaj nadzorstvenih pristojnosti tudi v sodni sferi. Ena od možnosti je službeni nadzor sodnikovega dela. A na ministrstvu pravijo, da to ni možno za posamezno, konkretno zadevo, temveč za več zadev v daljšem obdobju. 

"Osnovni namen tega instituta je, da se skozi večje število zadev ter določeno časovno obdobje pregledajo spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu in opravi razgovor s sodnikom, vse z namenom, da bi se odpravili vzroki za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela sodnika," pravijo.

Za presojanje pravilnosti odločitev sodišč imao stranke v postopku na voljo izredna in redna pravna sredstva (na primer pritožbo na višje sodišče, zahtevek za revizijo, ustavno pritožbo, itd.).

Nadzor nad poslovanjem, ne pa tudi odločitvami sodnikov

Službene nadzore sicer izvaja Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč (SNOPS), ki jo je ustanovil Klemenčič. Služba pa, da ne bi posegala v delo sodnikov, ne sme:

  • vpogledovati v spise, ki jih vodi sodišče, razen pri opravljanju taksnih in administrativnih pregledov,
  • presojati pravilnosti odločitev, ki jih v konkretnem sodnem postopku sprejemajo sodniki,
  • vlagati pravnih sredstev ali drugih procesnih dejanj v konkretnih sodnih postopkih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin