Gantar: Varčevanje v zdravstvu ne sme potekati na škodo bolnikov (VIDEO)

Ministrstvo pripravlja interventni zakon. Gantar ne izključuje podaljševanja čakalnih dob, poudarja pa, da se kakovost dela v bolnišnicah ne sme poslabšati.

"Na nekaterih področjih bo verjetno treba pristati na daljšo čakalno dobo" Gantar je po sestanku z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) znova poudaril, da varčevanje v zdravstvu ne sme potekati na škodo bolnikov, torej na račun kakovosti in varnosti dela v zdravstvenih zavodih. Ob tem pa je dopustil možnost, da bo na nekaterih področjih verjetno treba pristati na daljšo čakalno dobo, če se v zdravstveno blagajno ne bo steklo dovolj dodatnega denarja in če se splošne razmere v državi ne bodo izboljšale.

Ministrstvo sicer pripravlja interventni zakon za zdravstvo, ki bo po Gantarjevih napovedih pripravljen do konca aprila. Pri tem po njegovih besedah iščejo bolj pošten način pobiranja prispevkov za zdravstvo. Poleg tega želijo narediti bolj pravičen sistem na področju koriščenja zdravstvenih pravic.

Gantar upa, da bodo interventni ukrepi sprejeti do poletja Gantar upa, da bodo interventni ukrepi sprejeti do poletja. Nabor ukrepov, ki jih pripravljajo, bi sicer lahko v zdravstveno blagajno prinesli dodatnih 100 milijonov evrov, a je, kot poudarja minister, odvisno, kateri in koliko jih bo sprejetih, predvsem pa kdaj bodo sprejeti. Sicer pa verjamem, da bodo ukrepi naleteli na podporo, v tem primeru tako "ni razloga da bi bolniki ostajali pred vrati".

Če pa ne bo dodatnega denarja, potem bo po ministrovih besedah treba znotraj stroke poiskati, kateri so tisti bolniki, ki lahko brez večje škode dalj časa počakajo. Je pa to slaba rešitev, je priznal.

Minister verjame, da notranje rezerve v bolnišnicah obstajajo Gantar še vedno verjame, da notranje rezerve v bolnišnicah obstajajo. Ob tem se je vprašal, ali je UKC moral v tem trenutku "narediti alarm", glede na to da je ljubljanski klinični center prejel le za okoli 800.000 evrov manj kot leto prej. Proračun UKC je sicer lani znašal 452 milijonov evrov, primanjkljaj pa je bil v višini petih milijonov.

UKC bo letos prejel okoli 22 milijonov evrov manj kot lani, hkrati pa vsako leto presegajo program, kot ga plača zdravstvena blagajna. Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je po sestanku povedal, da "si ne morejo zatiskati oči pred tem, da se soočamo z manj sredstvi v letošnjem letu in da se bo to odrazilo v delovanju naših enot".

Vrhunec: Nobeno dodatno rezanje v proračun UKC ne more biti sprejemljivo Dodal je, da na glas opozarjajo, kaj se lahko zgodi s slovenskim zdravstvom, če se bodo nadaljevali trenutni trendi financiranja. Poudaril je tudi, da nobeno dodatno rezanje v proračun UKC ne more biti sprejemljivo.

Nekateri strokovni direktorji klinik na UKC Ljubljana so tudi predstavili vzroke, zakaj ne morejo obvladovati nekaterih stroškov.

Strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek je opozoril, da nevrološka klinika v odstotkih največ presega program, kot ga financira zdravstvena blagajna. Tako so lani opravili 15,8 odstotka več storitev, kot je to plačala zdravstvena blagajna, kar pomeni, da so prejeli 1,3 milijona evrov manj sredstev, kot so opravili dela.

Bolnike na nevrološki kliniki nikakor ne morejo preusmerjati na druge bolnišnice A Vodušek opozarja, da so bolniki na nevrološki kliniki predvsem urgentni bolniki in jih nikakor ne morejo preusmerjati na druge bolnišnice. Ker jim bo zdravstvena blagajna letos krila približno toliko zdravstvenih storitev kot lani, bodo verjetno tudi letos dobili premalo sredstev za količino opravljenega dela, je dodal.

Strokovni direktor infekcijske klinike Franc Strle je opozoril, da na infekcijski kliniki presegajo planirane stroške praktično na vseh področjih. Ob tem je izpostavil stroške pri obravnavi bolnikov, okuženih z virusom hiv oz. ki imajo aids, in bolnikov s kroničnimi hepatitisi. Pri bolnikih s hivom zdravstvena zavarovalnica krije strošek zdravljenja, ne pa stroškov diagnostike, ki je bistvena za potek zdravljenja. Lani so na tem področju ustvarili 800.000 evrov minusa. Ker se število bolnikov veča, je pričakovati, da bo v prihodnje ta minus še višji, je dodal.

Kenda: Pediatrična klinika je eden glavnih generatorjev izgube UKC Strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda je opozoril, da je pediatrična klinika eden glavnih generatorjev izgube UKC. To je po njegovih besedah posledica podcenjenosti program, saj zaradi sistema obračunavanja storitev dobijo za 20 odstotkov manj denarja, kot pa znašajo stroški.

Kenda opozarja, da že podaljšanje čakalne dobe pomeni padec kakovosti obravnave bolnikov. Na pediatrični kliniki se čakalne dobe sicer niso podaljšale.