Evropska desnica in protievropska levica

V predvolilnih analizah, ki jih danes končujemo, smo stališča in obljube strank ocenjevali glede na priporočila različnih mednarodnih organizacij. Z obljubo, da jih bomo upoštevali, se je vlada lani izognila mednarodni prisilni upravi oziroma trojki. Odhajajoča premierka Alenka Bratušek to navaja kot enega od svojih največjih dosežkov.

Res je, da so priporočila včasih površna in za različne države narejena preveč po istem kopitu. Toda še vedno so, gledano v celoti, dober nabor ekonomske politike, ki bi ga lahko vsaka stranka mirne duše prepisala v svoj program in ne bi veliko zgrešila.

Kdo so zvesti zagovorniki bruseljske politike, kdo so dvomljivci? Morda se s tem ne strinjate. Morda spadate med tiste, ki evropska priporočila razumejo kot vsiljevanje neoliberalne ideologije in zničujočih ekonomskih ukrepov. Ne glede na to bo tudi za vas zanimivo in koristno vedeti, kdo so zvesti zagovorniki bruseljske politike in kdo največji dvomljivci.

Danes vam predstavljamo sklepno analizo, s katero smo poskušali ugotoviti predvsem, katere stranke so bile v svojih odgovorih najbolj skladne z mednarodnimi priporočili, katere pa so si z njimi prišle najbolj navzkriž.

Rezultati analize so dali zelo jasno sliko. To je najboljši odgovor tistim, ki pravijo, da med strankami in politiki ni pomembnih programskih razlik. Seveda so, zato tudi ni vseeno, komu namenite svoj glas na volitvah.

DL kot najbolj evropska med vsemi Na sliki prikazujemo stopnjo skladnosti odgovorov strank z mednarodnimi priporočili in danimi zavezami. Negativna vrednost pomeni, da je bila večina odgovorov določene stranke v nasprotju s priporočili. Pozitivna vrednost seveda pomeni, da se je večina odgovorov z njimi ujemala.

Tri skupine strank

Na sliki jasno vidimo, da obstajajo tri ločene skupine strank.

Politična levica večine evropskih priporočil in zavez, ki jih je dala Slovenija, ne bi spoštovala. Med te stranke spadajo Socialni demokrati, Pozitivna Slovenija, DeSUS, Solidarnost in Slovenska nacionalna stranka.

Najbolj predana zavezam, ki jih je dala država, in najbolj dosledna pri upoštevanju priporočil je Državljanska lista. Za stranko, ki se označuje za liberalno, to ni presenetljivo, saj tudi večina mednarodnih priporočil izhaja iz podobnega pogleda na gospodarstvo.

Blizu DL so uvrščene stranke politične desnice: Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Slovenska demokratska stranka. To kaže, da kljub razlikam v političnih programih in vrednotah na ekonomskem področju razmišljajo podobno. Precej evropska je bila v svojih odgovorih tudi Liberalno gospodarska stranka.

Imamo sredinske stranke? Tri stranke – Zavezništvo Alenke Bratušek, Stranka Mira Cerarja in Verjamem – so se uvrstile na sredino med evropsko in protievropsko skupino strank. To seveda ne pomeni, da so te tri stranke sredinske v kakršnem koli vsebinskem pomenu te besede. Pomeni samo, da so na zastavljena vprašanja včasih odgovorile zelo po evropsko, včasih pa zelo po domače.

Med njimi so pomembne razlike. ZAB si je veliko točk prislužila z odgovori o javnih financah in privatizaciji. Čeprav ni tako zelo prepričana o vseh priporočilih, kot so desne stranke in DL, pa je razlika med ZAB ter Cerarjevo in stranko Igorja Šoltesa očitna. Ti dve sta se pri odgovorih o privatizaciji skoraj povsem strinjali z levico. Sta pa obljubili več ukrepov za zniževanje stroškov gospodarstva kot Zavezništvo Alenke Bratušek.

Cerarju srce bije na levi Enako ali podobno število točk, prikazanih na sliki, še ne pomeni, da so stranke na vsa vprašanja odgovorile enako. Za konec smo njihovo programsko sorodnost preverili še s statistično analizo skladnosti njihovih odgovorov. Rezultat prikazujemo v spodnji tabeli.

Rezultati kažejo, da pri gospodarskih vprašanjih v slovenski politiki obstajata samo dva velika bloka programsko sorodnih strank. Na eni strani so stranke levice in tako imenovane "leve sredine", na drugi pa stranke desnice in liberalna Državljanska lista.

Na podlagi teh rezultatov lahko pričakujemo, da bo Miro Cerar kot verjetni zmagovalec volitev sklenil vladno koalicijo z SD in DeSUS. Ne le zaradi političnih vprašanj, ampak tudi zato, ker bo z njimi zelo hitro našel skupni jezik glede (bolj previdne in počasne) privatizacije in (postopnejšega) zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Če se bo prebila v parlament, se jim bo pridružila tudi Alenka Bratušek.

Po volitvah nas torej čakata zaustavitev pomembnih reform in mučno stopicanje na mestu.