Erjavec: Septembra ne pričakujem politične krize

"Mislim, da je zadnji sestanek vseh parlamentarnih strank pokazal zrelost, kar zadeva vprašanja, povezana s fiskalnim pravilom in sanacijo bank," je Erjavec odgovoril na vprašanje, ali meni, da je Slovenija s preložitvijo glasovanja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo na september zgolj preložila politično krizo. Minister ocenjuje, da je bila na tem sestanku izražena "iskrena volja in želja vseh parlamentarnih strank, da pridemo do ustreznih rešitev, ki bi omogočale, da bi Slovenija lažje izšla iz krize, in zapis fiskalnega pravila v ustavo gotovo je eden od pomembnih korakov". Če je bila ta želja iskrena, po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi lahko septembra izbruhnila neka politična kriza, če so pa bile te želje "s figo v žepu", se boji, da se lahko septembra ta situacija ponovi. "Slovenska politika mora pri zlatem pravilu stopiti skupaj" "Ampak moje osebno mnenje je, da so vse parlamentarne stranke, zlasti predsedniki, v nekem trenutku ugotovile, da je situacija resna in da mora slovenska politika pri zlatem pravilu stopiti skupaj in najti ustrezno rešitev. Tako da ne pričakujem, da bi se septembra zgodila politična kriza," je ocenil minister.

Vprašanje LB bi lahko hitro rešili, če bi bila Hrvaška prožnejša Erjavec je ponovno komentiral tudi konflikt s Hrvaško zaradi Ljubljanske banke (LB). "Problem bi lahko rešili zelo hitro, če bi bila Hrvaška prožnejša," je dejal Erjavec, ki je imel v Bruslju kratek pogovor s hrvaško kolegico Vesno Pusić. Ta sicer vztraja, da gre pri LB in ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe za ločeni vprašanji.

Kot je še pojasnil Erjavec, sta se s hrvaško kolegico zavzela, naj strokovnjaka za vprašanje LB čim prej začneta delo. Prvo srečanje strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića je predvideno septembra, ni pa še znano, kje bo, je povedal Erjavec. Minister se bo v sredo z Arharjem sestal na delovnem sestanku, da se pogovorita o tehničnih zadevah. Slovenijo predvsem zanima, kakšna je pravna argumentacija Hrvaške za tožbe pred hrvaškimi sodišči, je ponovil.

Erjavec prav tako meni, da so tožbe glavna težava za Slovenijo in da bi v primeru preklica pooblastil iz leta 1995 in 2001 za vlaganje teh tožb Slovenija lahko takoj začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.

"Napredka pri reševanju vprašanja ni" Slovenija od nove hrvaške vlade pričakuje spoštovanje zavez prejšnje vlade, da se vprašanje LB rešuje v okviru nasledstva. O tem sta se po besedah Erjavca dogovorila nekdanja premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Problem je po ministrovih besedah v tem, da se je na Hrvaškem zamenjala vlada, ki dogovore drugače tolmači. Ob tem je Erjavec opozoril, da se je tudi v Sloveniji zamenjala vlada, pa spoštuje dogovore, na primer arbitražni dogovor.

Na hrvaško novinarsko vprašanje, ali se boji pritiska iz EU, ker Slovenija ovira Hrvaško na poti v EU, pa je minister odgovoril, da tudi druge članice unije pričakujejo, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je dala. Pri tem je opozoril, da bo tudi hrvaška vlada imela težave, ko bo morala prepričevati mednarodno javnost, na primer Nemčijo in Avstrijo, zakaj se vlagajo tožbe proti LB, če so te na hrvaških sodiščih neuspešne.

Pogovor s Pusićevo je bil sicer po ministrovih besedah "prijazen in korekten", a napredka pri reševanju vprašanja LB ni. "V diplomaciji ni hitrih rešitev," je ob tem še dejal vodja slovenske diplomacije.

Pusićeva: Kdaj pa kdaj je dobro pogledati malo dlje v prihodnost Pusićeva pa je še poudarila, da je treba graditi na dogovoru o imenovanju strokovnjakov. "Po tej poti je treba," je menila in ocenila, da "bi bilo nekoliko neresno", da bi opustili priložnost za rešitev na ta način. Prav tako je spet ponovila, da je tako hrvaški kot slovenski interes, da mislita na skupno evropsko prihodnost regije in na skupno vlogo pri pomoči regiji na poti v unijo. "Kdaj pa kdaj je dobro pogledati malo dlje v prihodnost," je sklenila.