SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Erjavec: Eden večjih problemov ostaja odlaganje odpadkov

4

termometer

Na področju odlaganja odpadkov nas čaka veliko dela, zlasti, ker nimamo po vseh regijah urejenih centrov za ravnanje z odpadki, je minister za okolje in prostor Karel Erjavec.

Slovenija v večini odpadke le odlaga, obdela jih le 15 odstotkov. Kako trenutno rešujemo težave z odpadki v Sloveniji? V Sloveniji letno odložimo skoraj milijon ton odpadkov in jih bistveno premalo obdelamo. Potrebovali bi vsaj tri lokacije za termično obdelavo odpadkov, poleg Celja naj bi ga imela še Maribor in Ljubljana. V finančni perspektivi 2007-2013 bi lahko ta problem v celoti rešili. Evropska direktiva določa, da bi morali imeti centre za ravnanje z odpadki v skladu z vsemi okoljskimi standardi že do julija letos. Po tem datumu bodo nekatera odlagališča zaprta, ker ne bodo ustrezala direktivam, nekatera bodo lahko ostala pogojno odprta, če bodo dobila okoljsko-varstvena dovoljenja. Ravno za umeščanje teh centrov bi potrebovali drugo stopnjo lokalne samouprave, torej pokrajine. V tem trenutku so projekti za regijske centre pripravljeni, razen za Goriško, nekaj težav pa je tudi na Gorenjskem. Ocenjujem, da bi bilo možno te investicije v tem mandatu, če že ne zaključiti, pa jih do leta 2012 zgraditi ali jih pripeljati do faze gradnje. Poplavna varnost postaja vse bolj pomembna, podnebne spremembe vplivajo tudi na Slovenijo. Kako je s sredstvi za večjo poplavno varnost? Zlasti v zadnjih desetih letih smo to področje zanemarili. Zdi se mi pomembno, da ob zaostrenih gospodarskih časih, v okviru rebalansa proračuna zadržimo ali minimalno povečamo ta sredstva. Mislim, da si ne moremo privoščiti, da bi ta sredstva zmanjšali. Pomembno je, da zaradi pomanjkanja ne zaustavimo investicij na tem področju.

Kje se začne gradnja miselnosti, na kateri bomo ohranili biotsko raznovrstnost? Slovenija je kot krajina izjemno občutljiva, zato je dobro, da imamo nekatere režime, kot je Natura 2000, pa krajinski parki. Celo spodbujamo ustanovitev novih parkov. Čeprav po drugi strani lahko to pomeni določene omejitve za razvoj. Tu se vedno srečamo z vprašanjem, kako omogočiti razvoj in ohraniti biotsko raznovrstnost, ki jo imamo. Včasih se zdi, da je v krajinski park onemogočen vsak poseg. To povsem ne drži, je pa treba spoštovati okoljske standarde.

Zavezani smo, da do leta 2020 dosežemo 25-odstotno črpanje energije iz obnovljivih virov. Slovenija je trenutno pri 16 odstotkih. Kako bomo dosegli cilj? K sreči je Slovenija dokaj bogata država kar se tiče možnosti izrabe obnovljivih virov energije, zlasti hidroenergije. Imamo dobre možnosti, da hidroenergijo izkoristimo bolje, kot jo v tem trenutku. Sreča je, da smo bogati z gozdom, ki je podlaga za koriščenje lesne biomase. Zdi se mi, da imajo predvsem zahodna območja Slovenije veliko sončnih dni, lahko bi izkoriščali možnosti, ki jih daje sončna energija. Možnost je seveda tudi vetrna energija, pa razgradnja bioodpadkov. To ne pomeni, da bomo ta cilj z lahkoto dosegli, gre tudi za to, da povečujemo rabo električne energije. Zmanjšati bomo morali splošno porabo energije, kar bomo lahko dosegli z ustreznimi ekonomskimi instrumenti in s stalnim ozaveščanjem ljudi. Morda bo ravno gospodarsko-finančna kriza vse nas prisilila, da bomo imeli drugačen odnos do porabe energije. Včasih tudi kakšna kriza prinese kaj dobrega, če drugega ne, neko streznitev. Zlasti streznitev v smislu, da so vsi posegi, ki jih človek dela v naravi, povezani s hudimi posledicami. Če bomo nadaljevali s takšnim tempom, ne vem koliko časa se bo ta planet še vrtel. Pa ne gre za dramatične ocene, to ugotavljajo vsi znanstveniki. Vesel sem, da je predsednik ZDA Barack Obama poudaril okoljsko dimenzijo pri ameriški politiki. Treba je vedeti, da so brez sodelovanja velikih igralcev vse aktivnosti v zvezi z obveznostmi, ki jih sprejemamo glede podnebnih sprememb, neučinkovite.

Ob tem se nam obeta tudi podnebni zakon. Kakšen je njegov namen? Zakon o podnebnih spremembah bo imel srednjeročne in dolgoročne cilje, kako blažiti podnebne spremembe, se jim zoperstavljati in bo narejen po principu britanskega zakona o podnebnih spremembah. Mislim, da ravno te spremembe prihajajo v prvi plan, zato bomo imeli manjšo reorganizacijo ministrstva za okolje in prostor, kjer bomo skušali vse tiste zmogljivosti, ki jih imamo v zvezi s podnebnimi spremembami, združiti v eni notranji organizacijski enoti in tako urejeno pristopati k izvajanju politike na tem področju. In ne bo šlo za podvajanje z vladnim uradom za podnebne spremembe, ki pa bo imel medresorski značaj.

Slovenija je tranzitna država. Kako promet vpliva na doseganje zastavljenih okoljskih ciljev? Promet je ena glavnih groženj, da morda ravno zaradi njegovega naraščanja ne bomo dosegli ciljev, ki jih določa podnebni energetski paket, ki ga je evropski parlament sprejel decembra. Tudi v programu te vlade je, da bi se stimuliralo nakupe vozil, ki imajo nižje izpuste ogljikovega dioksida. Problem Slovenije pa je tranzitni promet in tudi dejstvo, da nismo zadosti razvili železnic. Tu so velike rezerve, da to stanje izboljšamo.

Velik izziv začetka vašega mandata predstavlja tudi prenos podnebno energetskega zakonodajnega svežnja v Slovenski pravni red. Dopolnitev zakonodaje niti ne bo tako velik problem, to je tehnično opravilo. Skrbi pa me tisto, kar bomo morali kot država doseči. Ta paket tudi uvršča EU kot vodilno državo področju varovanja okolja. Je dobro izhodišče, ko bodo pogajanja za prevzem novih obveznosti za čas po letu 2012, ko se izteče kjotski protokol.

Prejeli ste tudi že tri opomine s strani Evropske komisije. Kako se z njimi spopadate? Najtežji opomin se nanaša na onesnaženje zraka s trdimi delci. Tu bo treba imeti posebne programe, ki bodo zagotavljali zmanjšanje teh delcev v zraku. Največji povzročitelji so promet, industrije, zimsko ogrevanje. S programi in skupaj z lokalnimi skupnostmi bo treba dogovoriti ukrepe, ki bi prispevali k zmanjšanju tega onesnaženja. Drugi opomin se nanaša na implementacijo manjše okoljske zadeve, ta opomin ni poseben problem. Tretji pa se nanaša na izvajanje direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC). Gre za dovoljenja za tiste gospodarske družbe, ki so potencialni veliki onesnaževalci, izdali smo jih že 90. Problem je v tem, da če bi v tem trenutku izdali to dovoljenje, bi pri nekaterih družbah lahko bilo negativno, kar bi pomenilo, da bi morala ta podjetja zapreti vrata. Nekatera izmed teh podjetij so nosilci slovenskega gospodarstva. Neizdaja tega dovoljenja ne pomeni, da ta podjetja ne spoštujejo okoljskih standardov, ne zadostujejo pa standardom IPPC. Ni pa to samo problem Slovenije, od 27 držav članic EU je ta opomin dobilo 13 držav.

Ob nastopu mandata ste poudarili tudi gradnjo neprofitnih stanovanj. Ravno v času gospodarske krize lahko gradnja stanovanj in investicije v gradbeništvu pomenijo nek zagon, saj je gradbeništvo velik multiplikator. Trenutno skupaj z ministrstvom za finance proučujemo, ali bi letos Stanovanjski sklad RS dodatno kapitalizirali, da se ne bi investicije na tem področju povsem ustavile. Verjetno bo treba pogledati tudi področje najema, saj ima Slovenija najmanjši delež stanovanj, ki so v najemu. Zdi se, da je zakonodaja na tem področju zelo toga. Usmeritev vlade je, da bomo v okviru stanovanjskega sklada spodbujali pridobivanje neprofitnih stanovanj. Z ministrstvom za finance pa se dogovarjamo, da bi se zagotavljala dodatna sredstva za pridobivanje komunalno opremljenih zemljišč, ki so podlaga za gradnjo. Treba bo razmisliti tudi o na primer oskrbovanih stanovanjih. Zdi se mi, da usmeritev samo v gradnjo neprofitnih stanovanj ne bo zadostovala. Potrebe imamo tudi na drugih področjih. Domove za starejše se, recimo, ne gradi več iz proračunskih sredstev.

Mnogo vprašanj se zastavlja tudi ob napovedih gradnje plinskih terminalov v Kopru. Kakšno je vaše stališče? Kakšen vpliv na okolje bi imel potek Južnega toka čez Slovenijo? Sam ne vidim možnosti za umestitev plinskega terminala v Luki Koper. Gre za zelo občutljiv poseg. Zdi se mi, da ni možnosti soglasja z lokalnim prebivalstvom, so pa tudi tehnični problemi - ta investicija ni predvidena v nacionalnem energetskem programu. Osebno mislim, da ta prostor ne prenese take investicije in nisem navdušen nad tem. O poteku Južnega toka čez Slovenijo pa pomislekov nimam, bi pa morala ta investicija upoštevati vse okoljske standarde.

Konec leta se izteče rok za oblikovanje občinskih prostorskih načrtov. Veliki večini občin do roka izdelava ne bo uspela. Velik problem teh načrtov je, ker sta do sedaj te postopke izpeljali le dve občini od 210. Razmisliti je potrebno o podaljšanju roka; če ga ne podaljšamo, bodo ogrožene investicije v lokalne skupnosti.

Kako kot okoljski minister spremljate načrte o gradnji drugega bloka Neka ali šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju? Sam sem bolj navdušen za Nek, čeprav vemo, da svet nima rešenega problema radioaktivnih odpadkov. Mislim, da je ta energija še vedno prijazna do okolja, je čista. Problem teh odpadkov pa ni še znanstveno rešen.

Kako potekajo priprave na kongres stranke DeSUS? Dobro. Že pripravljamo program stranke Desus, ki se ne bo bistveno spremenil, ga pa bomo modernizirali in aktualizirali. Aktivnosti v zvezi z dokumenti za kongres potekajo po načrtih, pričakujem, da bo ob koncu aprila ali v začetku maja. Sedaj se bodo začeli postopki za evidentiranje posameznih kandidatov za posamezne funkcije. Večkrat sem povedal, da nameravam kandidirati kot predsednik stranke, kar je tudi želja znotraj stranke.

Kako komentirate dejstvo, da so bili vsi osumljeni v aferi Patria izpuščeni iz pripora? Želel bi si, da bi finski preiskovalci in njihovi organi čim prej opravili delo in da se ugotovi, kaj se je dejansko dogajalo, ali je res prišlo do kakšnih podkupnin ali jih ni bilo. To je temeljno vprašanje za razrešitev te afere. Dokler ne bo tega odgovora, bomo vsi lahko samo ugibali. Sam sem prepričan, da tisti, ki so z menoj delali, da niso prejemali nikakršne podkupnine.

Zakaj so patrie oborožene slabše, kot ste obljubljali? Vesel sem, da je razprava o tem, ali oklepnike 8X8 potrebujemo ali ne, mimo in da vsi ugotavljamo, da jih potrebujemo in da dejansko predstavljajo hrbtenico razvoja slovenske vojske. Patrie smo opremili z oborožitvijo, ki omogoča izvajanje tistih nalog, ki jih je Slovenija sprejela kot obveznost s članstvom v zvezi Nato, in ena pomembnih obveznosti je sodelovanje v mednarodnih misijah, zlasti v misijah za podporo miru. Za takšne misije ne potrebujemo takšne ognjene moči, za katero se sedaj nekateri zavzemajo. Takšno ognjeno moč (30 dodatnih topov) bi potrebovali, če bi bila Slovenija ogrožena, če bi bila na območju, kjer bi bila, nevarnost in bi bilo potrebno braniti domovino. Vse vojaške ocene kažejo, da v naslednjih desetih letih v tem prostoru ni pričakovati nobenega vojaškega spopada, zato se mi zdi nesmiselno, da bi dodatno namenili proračunska sredstva za ognjeno moč, ki bi bila sama sebi namen. Res pa je, da je stalna obveznost, ki jo imamo kot članica zveze Nato sodelovanje na misijah - ta vozila pa so bila primarno namenjena zato, da bodo naši vojaki svoje naloge na misijah varno opravljali. In zato ne potrebujejo topove, te potrebuješ, če greš v neke vojaške napadalne akcije. In če sodelujemo v misijah za podporo miru, to niso vojaške napadalne akcije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin