DZ soglaša s prvim privatizacijskim svežnjem

Opozicija je opozarjala, da ni meril in da lahko pride do nepregledne prodaje premoženja. V SD so želeli, da bi lahko sklep podprli "z mirnejšo roko", a da je tako bolje za ekonomsko in politično stabilnost države.

DZ je dal soglasje k odtujitvi naložb države, Kapitalske družbe (Kad), Slovenske odškodninske družbe (Sod), Modre zavarovalnice, DSU in Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) v Adrii Airways, Aeru, Elanu, Fotoni in Heliosu, za katere se je postopek prodaje že začel, a je potrebno soglasje DZ, ter v Aerodromu Ljubljana, Adrii Airways Tehnika, Novi Kreditni banki Maribor, Telekomu Slovenije, Cinkarni Celje, Gospodarskem razstavišču, Palomi, Terme Olimia Bazenih, Uniorju in Žitu.

Čufer: Slovenija je na področju privatizacije v zadnjem času razmeroma nekredibilna Minister za finance Uroš Čufer je ocenil, da je Slovenija na področju privatizacije v zadnjem času razmeroma nekredibilna, saj se je tega večkrat lotila, veliko o tem tudi govorila, redko pa se je kakšna stvar tudi zaključila.

"Če želimo to izpeljati čim bolj kakovostno in tudi maksimirati ceno, je pomembno, da to nekredibilnost zmanjšamo in se res postopka lotimo transparentno in profesionalno," je menil minister.

"Kriza zadnjih pet let je pokazala, da je razvojni model Slovenije nevzdržen" Dejal je, da je prvi paket privatizacije en kamenček v mozaiku celotne ekonomske politike. Po njegovih besedah je kriza zadnjih pet let pokazala, da je razvojni model Slovenije nevzdržen. Zato pripravljajo dopolnitve zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki da bodo vodile k izboljšanju korporativnega upravljanja, ter celovito strategijo upravljanja z državnimi naložbami in klasifikacijo teh naložb.

Matjaž Han (SD) je dejal, da je k odločanju v veliki meri botrovalo "politično kadrovanje, boj za prestiž in netransparentnost" pri upravljanju z državnim premoženjem. Odločitev sprejemajo v času, ki da jim ni naklonjen in terja resen premislek, kje je država kot lastnica padla na izpitu.

"Želimo si, da bi lahko danes z mirnejšo roko potrdili sklep. Pa vendar nas slabe ekonomske napovedi niso pustile ravnodušnih. Zato smo se odločili, da je tako za ekonomsko kot politično stabilnost države bolje, da se preseže blokado, v kateri je ta trenutek Slovenija in se gre korak naprej," je Han pojasnil odločitev SD za podporo sklepu.

Tanko: Vlečni konji koalicije nas zavestno peljejo v pogubo Jože Tanko (SDS) je dejal, da nas "vlečni konji koalicije zavestno peljejo v pogubo". Po njegovih besedah je koalicija klasifikacijo prejšnje vlade zavrnila z levo roko, sedaj, ko jim teče voda v grlo, pa bodo sprejeli spisek, s katerim niti sami niso zadovoljni. Tanko je bil kritičen, da ob seznamu niso opredeljeni cilji prodaje ter učinki na državo in gospodarstvo, in je ponovil oceno, da vlado vodijo ljudje iz ozadja. "Najbrž bo veliko besede pri prodaji spet imel 'stari', tako kot pri nastavljanju ministrov, vladnih uradnikov, nadzornikov, članov uprav," je menil.

V SDS še opozarjajo, da je dodatni problem pri tej prodaji ta, da podjetja niso prenesena na državni holding, zato pokojninska blagajna ne bo upravičena do 10 odstotkov kupnine.

V DeSUS po besedah Marije Plavčak načeloma niso proti umiku države iz gospodarstva, a ne v celoti in ne za vsako ceno. Pomembno je, da država ohrani delež v družbah, ki so strateško pomembne in visoko donosne. Ta predlog so podprli, vendar hkrati zahtevajo, da odgovorni zagotovijo primerno ceno ter ohranitev oz. povečanje števila delovnih mest in spodbujanje gospodarske dejavnosti na domačih tleh.

Potočnik: Pred prodajo je verjetno daljša pot, kot si mislimo Alojzij Potočnik (PS) je opozoril na zaveze glede konsolidacije javnih financ in zagona gospodarske rasti. Med ukrepi za slednje je po njegovih besedah tudi preudarna privatizacija nekaterih podjetij, vlada se je tudi zavezala, da bo še pred poletjem začela postopke prodaje prvih podjetij. Potočnik je ocenil, da je na seznamu 15 podjetij "malo srebrnine" in da je pred prodajo verjetno daljša pot, kot si mislimo, in verjetno kakšen "trd pristanek".

V DL vseskozi zagovarjajo popoln umik države iz gospodarstva in se ne strinjajo, da je treba čakati na pravi čas in ceno, je dejal Marko Pavlišič, saj da politika in lobiji z državnim premoženjem že tako preveč špekulirajo. Pravi, da za nove naložbe države bolj smiselna prodaja naložb kot novo zadolževanje po visokih obrestnih merah.

SLS meni, da je treba narediti korak naprej pri upravljanju državnega premoženja in privatizaciji. Kot je povedal Franc Bogovič, bi moral biti cilj najti strateške lastnike, ki bi podjetjem zagotovili svež kapital in jim dali razvojni zagon, niso pa v SLS za to, da se gre v razprodajo po diskontnih cenah in da prihajajo lastniki, ki težko pokažejo dovolj sredstev za nakup.

Bogovič: Prodajo je treba obravnavati na primeren način Bogovič opozarja, da ni strategije in klasifikacije ter da je treba prodajo obravnavati na primeren način, ne pa da se "ti dogovori sklepajo v kabinetih predsednikov ali predsednic vlad".

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da se koalicija ni nič naučila iz primera Peko, kjer je Osimpex odstopil od nakupa. V stranki so prepričani, da je treba čim prej sprejeti klasifikacijo naložb in strategijo upravljanja z njimi, šele nato pa začeti prodajne postopke.

"Če namesto stroke politika odloča o tem, katero premoženje se prodaja in pod kakšnimi pogoji, je prodaja že vnaprej obsojena na neuspeh," je dejal Horvat. Njihova podpora soglasju še ne pomeni, da so za prodajo, je dejal, ampak da bodo pred končno prodajo zahtevali optimalno ceno in preglednost.

Sklep o soglasju je po podatkih DZ podprlo 25 poslancev PS, sedem poslancev DL, pet poslancev DeSUS, poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz in osem poslancev SD. Od poslancev SD je proti glasoval Janko Veber, Srečka Meha pa ni bilo na seji ali ni glasoval.

Proti je poleg Vebra glasovalo 16 poslancev SDS in trije poslanci SLS. Poslanci NSi niso glasovali.