DZ o ureditvi sodnega varstva za razlaščence v bančni sanaciji

Kot je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah, predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank naslavlja ugotovljene neustavnosti prejšnjih zakonov. "Predlog vsebuje rešitve, za katere menimo, da vzpostavljajo učinkovit postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov," je dejala.

Jože Tanko iz SDS, ki je v DZ trikrat neuspešno vložil svoj predlog zakona za poplačilo razlastitve, je spomnil na po njegovem nedopustno dogajanje na odboru DZ za finance, kjer predsednica odbora Andreja Kert iz Svobode ni dopustila obravnave dopolnil SDS, češ da niso skladni s poslovnikom DZ, ker je njihova vsebina diametralno nasprotna predlogu zakona, ki ga je DZ v prvi obravnavi že podprl.

SDS je za današnjo sejo vnovič pripravil predloge dopolnil. Del teh se nanaša na vzpostavitev virtualne podatkovne sobe, ki po mnenju SDS ni potrebna. "To so le nepotrebni stroški, saj je vlada v predlogu napisala, da znašajo kvalificirane kratkoročne obveznosti bank 963,2 milijona evrov. Vsi podatki, ki jih imata ministrstvo za finance in Banka Slovenije, so na voljo," je pojasnil.

Kert je povedala, da so dopolnila SDS danes drugačna, a ocenila, da razprava o tem ni potrebna, saj je pomembneje, da se najde rešitev za razlaščence. Spomnila je, da so bile podlaga za razlastitve določbe zakona o bančništvu, glede katerih je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Tine Novak iz Svobode je ocenil, da predlog prinaša transparentno in pošteno rešitev.

Sekretarka Prah je povzela, da predlog nekdanjim imetnikom zagotavlja dostop do vseh podatkov in informacij, ki so bili podlaga za izvedbo bančne sanacije. Ti bodo objavljeni v virtualni podatkovni sobi, do katere bodo imeli dostop nekdanji imetniki in njihovi pooblaščenci, hkrati pa bodo nekdanji imetniki lahko sodišču predlagali, da tretjim osebam naloži razkritje dodatnih dokumentov.

Novice Komisija za peticije nesklepčna pri obravnavi apela civilnih gibanj glede žrtev komunizma

Predlog vsebuje možnost imenovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, višji od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Neodvisne strokovnjake bodo lahko predlagali vlada, Banka Slovenije in reprezentativna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Predsednika odbora bo predlagalo pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Mariboru.

Če bo s predhodnim mnenjem ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo vlada pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, pri čemer bo izplačilo po poravnalni shemi znašalo 60 odstotkov nastale škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa.

Predlog omogoča možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne tožbe. Pri tem se bo uporabil sistem izključitve. Predlog omogoča združitev pravd in vzorčni postopek v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo.

Dokazno breme v sodnih postopkih bo na toženi stranki, to je na Banki Slovenije, ki bo morala dokazati, da so obstajali razlogi za izredne ukrepe in da pri izreku teh ukrepov ni prišlo do kršitve načela, da delničarji in drugi upniki niso izgubili več kot bi v primeru, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Plačnica morebitnih odškodnin bo država, ki bo v ločenem sodnem postopku lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če se ugotovi, da je ta ali osebe, ki so ravnale po njenem pooblastilu, delovale v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja.

Novice Odbor DZ podprl vladni predlog novele zakona o postopku sodnega varstva za bančne razlaščence