Sreda, 17. 10. 2012, 16.40
8 let
Dušan Krajnik in zlata pipica obrtne zbornice
Dušan Krajnik, zdaj že razvpiti nekdanji generalni sekretar zbornice, ki združuje obrtnike in podjetnike, je pravzaprav le nadaljevanje zgodbe o dinastiji perverznih finančnih nagrajevanj tistih, ki naj bi skrbeli za ceh v času globalne krize ene od najbolj ranljivih skupin, obrtnikov in podjetnikov. Njegov predhodnik Viljem Pšeničny, Krajnik ga je na mestu sekretarja zamenjal januarja lani, je namreč pri tem, ko je ob odhodu z OZS pospravil svoj kovček, prejel še blagodejno apanažo v višini 300 tisoč evrov bruto.
Sodeč po tem, kar so ob odhodu Pšeničnyja z zbornice slikovito zapisali pri enem od časnikov, bi bil ta za prejeti denar lahko sit do konca življenja, pa še koga bi lahko pošteno napital. Z odpravnino bi si na pariški trgovalni borzi lahko privoščil kar 1.200 ton pšenice. A vrnimo se k junaku naše zgodbe Krajniku.
Krajnikovi mesečni prejemki so se v zadnjih dveh letih gibali med 9.700 in slabimi 12 tisoč evri, kažejo plačilne liste. Poleg tega je Krajnik lani prejel še 2.600 evrov bruto za poslovno uspešnost in regres, precej višji od tistega, ki ga prejme povprečni slovenski delavec, vključno z obrtniki. Tistimi torej, ki Krajnika in preostale na vrhu zbornice skoraj v celoti financirajo s članskimi prispevki.
Preden se je zgodil spomladanski referendum o tem, ali naj bo članstvo v zbornici še naprej obvezno, je Krajnik dobil še en zajeten finančni odmerek, 19 tisoč evrov bruto, ki naj bi si jih zaslužil z uspešnim delom in s pozitivno realizacijo finančnega programa v letu 2011. Lepi denarci, a če kdaj, potem Krajnik zares udobno prede ravno v teh dneh. Potem ko je v začetku septembra sam odstopil kot generalni sekretar, mu bo delovno razmerje prenehalo šele ob koncu leta, za ta čas pa mu bo v žep še pritekala plača, nekakšno povprečje zneskov, ki jih je na svoji funkciji prejemal zadnje mesece. Minus nadomestilo za malico in prevoz, da ne bo pomote. A vseeno ni slabo.
Da bo njegov padec mehkejši, so Krajniku na OZS izplačali še slabih 80 tisoč evrov odpravnine. Kako gresta skupaj odpravnina in prostovoljni odhod, na zbornici ne želijo razpredati. Pogodba, pravijo, je zaupne narave in je zato ni mogoče razgaljati v javnosti.
Vprašanja, kako je nad izplačili funkcionarjem zbornice bedel nadzorni odbor, kaj je o njih vedel upravni odbor, kdo je podpisal Krajnikovo bajno pogodbo in kaj na pogodbo porečejo pravniki OZS-ja, ostajajo odprta. Da bi nanje dobili vsaj kakšen odgovor, smo jih danes naslovili na obrtno zbornico.
V domači Škofji Loki je Krajnik leta 2006 s podporo občanov kandidiral za župana, takrat še kot pomočnik generalnega sekretarja OZS, in se uvrstil v drugi krog, kjer ga je premagal Igor Draksler. Če že ni postal župan, mu je bilo lahko v uteho vsaj to, da je bil kot predstavnik Liste za napredek in tradicijo (NIT) izvoljen v občinski svet. Krajnikovi NIT, kjer pravijo, da se zavzemajo za razvoj infrastrukture, reševanje socialnih vprašanj in razvoj obrti in kmetijstva, gre ta hip v domačem okolju nekoliko slabše, v zdajšnjem sklicu škofjeloškega občinskega sveta namreč lista nima nobenega predstavnika. Leta 2005 je Krajnika vlada Janeza Janše imenovala za vodjo ožje pogajalske skupine za socialni sporazum za obdobje od leta 2006 do 2009. Aprila letos je Krajnik skupaj z Andrejem Šircljem in predsednikom upravnega odbora OZS Štefanom Grosarjem gostoval na javni razpravi delavske zveze SDS, kjer se je med drugim razgovoril o tem, kako je v zadnjih letih 17 tisoč obrtnikov končalo na zavodu ter katere rešitve pripravlja vlada za izboljšanje stanja, v katerem so se zaradi slabih razmer v gospodarstvu znašli številni obrtniki in zaposleni pri njih. Vprašanje je, koliko iskrene empatije je Krajnik v resnici premogel do ljudi, obrtnikov, financerjev svojih mesečnih mezd, ki so bile, kot kažejo podatki, več kot le dostojne.
Zanimiv je tudi podatek, da je Krajnik diplomiral leta 2002. Alma mater, ki mu je podelila diplomski naziv, je novomeška Visoka šola za upravljanje in poslovanje. Naslov Krajnikove diplome je Nastopi in predstavitve. Kdo ve, mogoče sta Krajniku ravno dober nastop in predstavitev omogočila, da se je tako udobno namestil ob pipici obrtniške zbornice.
Na telefon nam ni uspelo priklicati ne predsednika OZS Štefana Pavlinjeka ne podpredsednika Štefana Grosarja. Podpredsednik skupščine zbornice Andrej Klobasa je bil ob našem klicu ravno na kolegiju, telefonska linija je hitro onemela.
Zanimivo bo videti, kaj bo največje cehovsko združenje, to bi lahko zaradi ukinitve obveznega članstva kmalu ostalo brez številnih članov, ki ga financirajo, v prihodnjih dneh storilo za to, da razjasni vprašanja, ki sprožajo vsaj dvom o pravilnosti Krajnikove pogodbe, in ohrani svoj ugled. Verjetno ni pretirano zapisati, da so na OZS ljudje, ki so dobro vedeli, kakšnih ugodnosti je bil deležen Krajnik. Predsednik, podpredsednik, kdo tretji? Kdo je Krajniku podpisal pogodbo? Bo kdo vprašal nadzorni odbor, zakaj ni opravljal svoje funkcije?
Danes naj bi se sestal upravni odbor, so nam sporočili z zbornice. Odgovore na vprašanja, ki smo jih naslovili na zbornico, še čakamo. Ne le molk, včasih je tudi zapozneli odziv lahko zelo zgovorna stvar.