Državni svet podprl sprejem vojnih zakonov

Obravnaval je tudi poročilo o delu državnih tožilstev v letu 2008. Podprli so tudi pobudo za spremembo zakona o finančnem poslovanju ter predlog za začetek postopka za ustanovitev novih občin na območju Mestne občine Koper.

Svetniki so brez posebnih pripomb podprli tako predlog novele zakona o vojnih grobiščih kot tudi predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ju je v zakonodajni postopek vložilo 52 poslancev koalicije in SLS s prvopodpisanim Bojanom Kontičem.

Miran Potrč: Politiki ni uspelo najti soglasja Predstavnik predlagateljev Miran Potrč (SD) je pojasnil, da gre za zakona, ki sta bila v zadnjih letih na dnevnem redu že večkrat, doslej pa politiki ni uspelo najti kar najširšega soglasja za njun sprejem. Po njegovem mnenju so zdaj, vsaj kar se tiče zakona o vojnih grobiščih, predlagane ustrezne rešitve, pri čemer so bile upoštevane tri politične odločitve. Med njimi je naštel odločitev, da se v glavnem mestu postavi spomenik vsem žrtvam vojn s posvetilnim napisom, prav tako pa tudi to, da se grobišča po vojni pobitih oseb obeležijo z napisom, da gre za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, ter da se v Teharju postavi osrednja vseslovenska kostnica.

Kakšna bo podpora v parlamentu?

Žal pa, kot je dejal, pri zakonu o žrtvah vojnega nasilja ne more izraziti popolnega zadovoljstva, kljub temu pa pričakuje, da bo dobil veliko podporo v parlamentu. Povedal je, da so tudi v tem mandatu skušali uskladiti besedilo med vsemi strankami, a jim to ni uspelo, zato se je pet strank, koalicija in SLS, odločilo, da zakon kljub temu vloži v proceduro. Razloga za takšno odločitev sta odločba ustavnega sodišča iz leta 2006 ter ocena, da so razlike med posameznimi strankami o nekaterih določbah zakona tako velike, da soglasja ne bo mogoče dobiti in zato nima več smisla čakati, je povedal.

Svetniki so opozorili na krivice Svetniki so v sprejetem mnenju opozorili na krivice, ki so se in se še godijo osebam, ki so iz kakršnih koli drugih vzrokov, ki jih zakon ne navaja, trpele posledice vojnega nasilja po 15. maju 1945. Te krivice je po mnenju svetnikov treba proučiti, osebam, ki so jim bile povzročene, pa dodeliti status ter iz njega izhajajoče pravice. Opozorili so tudi na dejstvo, da predlog novele jasno navaja osebe, ki so bile rojene staršem po 15. februarju 1945 do 28. februarja 1946 in tiste, ki jim je starš umrl, bil ubit ali je pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov oboroženih sil, nikjer pa ne definira odškodnine, do katere so kot žrtve vojnega nasilja upravičene. Državni svet je zato predlagal, da se to problematiko prouči in po potrebi predlog novele dopolni.

Seznanjeni o delu državnih tožilstev

Državni svetniki so se tudi seznanili s skupnim poročilom o delu državnih tožilstev za leto 2008 in ga v celoti podprli. Kot je v predstavitvi med drugim poudaril Silvij Šinkovec z vrhovnega državnega tožilstva, so okrožna državna tožilstva v letu 2008 prejela približno enako število novih kazenskih ovadb zoper znane osebe kot v preteklih letih. Rešenih je bilo 76 odstotkov ovadb zoper polnoletne osebe, 85 odstotkov je bilo rešenih ovadb zoper mladoletne storilce in 53 odstotkov ovadb zoper pravne osebe. Izrečenih je bilo 79 odstotkov obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj, podatek, da so bile zadeve večinoma rešene v dogovorjenih rokih in ni bilo večjih zaostankov, pa po mnenju državnega sveta kaže na tekoče reševanje zadev.

Problem povečanja zatajitve davčnih obveznosti Državni svetniki so v svojem mnenju podprli prizadevanja na področju alternativnih oblik kazenskega pregona, opozorili na problem povečanja zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti ter na zlorabe v javnem in zasebnem sektorju, ob tem pa podprli prizadevanja za zagotovitev pravne podlage za učinkovitejše odkrivanje ter pregon kaznivih dejanj in storilcev s področij organiziranega kriminala, gospodarske kriminalitete in korupcije.

Blokada Finske pri vključevanju Slovenije v OECD? Čeprav so imeli svetniki nekaj konkretnih vprašanj v zvezi z lanskimi odmevnimi aretacijami in domnevno blokado Finske pri vključevanju Slovenije v OECD zaradi domnevno slabega delovanja slovenskih pravosodnih organov pri preiskavi afere Patria, pa Šinkovec tega ni želel komentirati, saj, kot je dejal, za to ni bil pooblaščen, poleg tega pa se omenjene zadeve po njegovem niti ne tičejo poročila o lanskem letu.

Vrhovno tožilstvo se ne srečuje s političnimi pritiski

O aretacijah je dejal, da je potrebno preveriti vsako posamično in konkretno zadevo posebej, da pa po njegovih informacijah omenjene zadeve še niso zaključene in jih ni mogoče ocenjevati. Zadevo Patria pa je takoj, ko je prišla na njihovo mizo, po njegovih zagotovilih prevzela neodvisna tožilka, ki se z njo ukvarja po svojih najboljših močeh. Zavrnil je tudi namige, da se vrhovno tožilstvo pri svojem delu srečuje s političnimi pritiski.

Nove slovenske občine? Svetniki so tudi podprli predlog za začetek postopka za spremembo območja Mestne občine Koper in ustanovitev občin Dekani, Škofije-Hrvatini-Crevatini in Marezige-Šmarje. Komisija za lokalno samoupravo je predlog podprla, predstavnik vladne službe za lokalno samoupravo pa je dejal, da so pogoji za ustanovitev novih občin zakonsko sicer izpolnjeni, kljub temu pa vlada ustanavljanja novih občin ne podpira, ne v tem, ne v drugih primerih.