Dogovor s sindikati javnega sektorja bo počakal novo vlado

Tudi današnji približevalni predlog vladne strani in njena pripravljenost, da popusti pri predvidenem znižanju števila zaposlenih, ni bilo dovolj, da bi dogovor o ukrepih za obvladovanje plačne mase v javnem sektorju za leto 2015 podprla večina sindikatov. Želeli so namreč še sprostitev napredovanj, na kar pa vladna stran ni pristala.

Po predlogu, do katerega so se v sindikatih javnega sektorja opredeljevali prejšnji teden, bi podaljšali sedaj veljavne varčevalne ukrepe z izjemo sprostitve napredovanj za tiste, ki so obtičali v izhodiščnem plačnem razredu. Ob tem pa bi predviden odstotek znižanja števila zaposlenih v javnem sektorju na letni ravni dvignili na 1,5 odstotka.

V skladu s sklepom o nadaljevanju pogajanj, ki ga je vlada v odhodu sprejela na zadnji seji pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, je notranji minister Gregor Virant sindikate še enkrat sklical za danes. Kot je pojasnil ob prihodu, je to storil zato, da se pri tistih sindikatih, ki so zavrnili podpis sporazuma, pozanima, kaj jih moti.

Če bi nato prišli do dogovora, je bil mnenja, da bi bilo najboljše, da sporazum le parafirajo in ga nato predajo naslednji vladi, ki bi se odločila, ali ga podpiše ali ne. A se to ni zgodilo, čeprav je bila vladna stran pripravljena popustiti pri predvidenem znižanju števila zaposlenih tako, da bi ga ohranili pri odstotku, kot velja sedaj.

Sindikati so namreč želeli sprostitev napredovanj v celoti, a je vlada, ki odhaja, to zavrnila, je pojasnil vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Zamrznitev napredovanj v plačne razrede in nazive postaja namreč na nekaterih področjih - tudi v šolstvu - skrajno problematična, opozarja tudi Štrukelj. Kot pojasnjuje, ljudje namreč ne morejo pridobiti določenega naziva, ki je nujni pogoj za določena delavna mesta.

Posedi: Odločitev s pogajalskega vidika verjetno ni bila modra Predsednik konfederacije Pergam Janez Posedi pravi, da odločitev s pogajalskega vidika verjetno ni bila modra, a dejstvo je, da je bilo stališče članstva v sindikatih večinoma odklonilno in da imajo ljudje tega, da napredovanj ni, dovolj.

V njihovi pravni službi celo ugotavljajo, da postaja vprašanje nenapredovanj sporno tudi z vidika ustave, ki v 14. členu govori o enakosti. Zaradi zamrznjenih napredovanj mlajše generacije oz. tisti, ki vstopajo v zaposlitev, ostajajo "na štartu", življenjski dohodek ljudi pa bo manjši, opozarja Posedi.

Obžaluje pa, da vladna stran ni bila pripravljena sprejeti vsaj tistega, kar bi bilo možno. Mnenja je namreč, da bi se bilo pametno dogovoriti vsaj o zamrznitvi plačne lestvice, o ostalih elementih pa bi se pogajala nova vlada. Trenutno pa ostaja "le spontani scenarij, ki pa je škodljiv za državo," dodaja Posedi.

Virant: Zgodba je končana "Zgodba je končana. S sindikalne strani je prišel protipredlog, ki odpira nekatere že zaprte stvari," ugotavlja Virant in dodaja, da bo to "en kostanj, ki ga bo morala iz žerjavice pobrati prihodnja vlada". Ob tem ocenjuje, da je to najbrž povezano tudi s politično situacijo.

"Osebno bi ugibal, da se pričakuje, da bo glede na izjave najverjetnejšega mandatarja sindikatom v jeseni lahko izpogajati boljše pogoje, kot jih je ta trenutek bila pripravljena vlada v odhajanju," je na nek način temu pritrdil tudi Štrukelj v odgovoru na vprašanje, koliko je na odločitev sindikatov vplivalo predvolilno dogajanje.