"Dobra zakonodaja ni garancija transparentnosti"

Po njenih besedah pa se je treba zavedati, da dobra zakonodaja ni garancija transparentnosti, če se ne izvaja tudi v praksi. Mednarodni organizaciji Access Info Europe (Španija) in Centre for Law and Democracy (Kanada) sta v 89 državah izvedli raziskavo o kakovosti zakonodaje s področja dostopa do informacij javnega značaja. Raziskava je bila usmerjena v ustreznost pravnih temeljev zagotavljanja te pravice, ne pa v samo izvajanje zakonov v praksi. Rezultati so pokazali, da stare demokracije, v Evropi zahodne države, nimajo dobre zakonodaje, predvsem zato, ker je zakonodaja stara in je ne obnavljajo v skladu s potrebami in razvojem te temeljne človekove pravice in niti ne kažejo nobene želje po prenovi. Slovenska zakonodaja vzor tudi za Srbijo Analiza pa ni merila stanja duha in ignorance državnih uradnikov, kar se na primer lepo vidi iz slovenske statistike molkov organa, je v sporočilu za javnost pojasnila Pirc Musarjeva. V letu 2010 je Informacijski pooblaščenec prejel kar 361 pritožb zaradi molka organa, kar je 59 več kot v letu 2009 in kar 102 več kot v letu 2008. Na prvem mestu te raziskave je po kakovosti zakona in ustreznih in učinkovitih pristojnostih informacijskega pooblaščenca Srbija, ki ji je bila slovenska zakonodaja vzor, in na tretjem mestu Indija, ki je leta 2005 dobila res zelo sodoben in učinkovit zakon o dostopu do javnih informacij. Na zadnjih treh mestih med 89 državami, kjer je bila raziskava izvedena, pa so tri države članice EU, in sicer Grčija, Avstrija in Nemčija.