Kako se politika kiti s kanalizacijo

"Samo Rimljani so naenkrat zgradili toliko kanalizacije," se je ob novici, da so Ljubljana, Vodice in Medvode dobile 69 evropskih milijonov za 135-milijonski projekt čistilne naprave, pošalil Krištof Mlakar iz Vo-Ka.

Uspešen projekt pridobivanja evropskih sredstev je na novinarsko konferenco na lokaciji čistilne naprave v ljubljanskem Zalogu privabil tak delež političnega vrha, da je zmanjkalo stolov za novinarje, ki jim je načeloma novinarska konferenca namenjena.

V prvi vrsti so sedeli premier Miro Cerar, ljubljanski župan Zoran Janković in gradbinec Janez Škrabec. Njegov Riko bo gradil 40 milijonov evrov vredno čistilno napravo (to je druga faza, medtem ko bo prvo, 28-milijonsko fazo izvajala Javna razsvetljava).

Janković, Cerar, Ficko, Leben. pic.twitter.com/hpaSlUBoPt

— Andreja Loncar (@Andr3jaL) August 17, 2017

Kot naročeno za politiko

Uspešen projekt je le slabo leto pred parlamentarnimi volitvami privlačen poligon za samopromocijo politike: poleg Cerarja naj bi te mikale tudi Jankovića, ki te namige za zdaj zavrača.

Med govorci so bili ministrica Alenka Smerkolj in Irena Majcen, župan Medvod Nejc Smole, župan Vodic Aco Franc Šuštar in direktor Vo-Ka Krištof Mlakar.

"Kocka je padla," je bilo med drugim slišati v nagovorih politike. In še: "Verjeli smo v projekt, ponosni smo, da je uspel." "To je projekt, ki bo 250 tisoč prebivalcem območja, na katerega bo nova napeljava vplivala in na katerem je ustvarjena petina odpadmih voda v Sloveniji, prinesel večjo kvaliteto bivanja." "Ljudje in narava vam bomo hvaležni." 

Novinarska po ljubljansko: deset stolov za novinarje, 30 rezerviranih za bele ovratnike. #cistilna pic.twitter.com/hMD9aHCthg

— Andreja Loncar (@Andr3jaL) August 17, 2017

Janković o horizontalnem povezovanju in nežnih ministricah

Janković je v nagovoru dejal, da je to eden večjih projektov. Sodelovanje z županoma Vodic in Medvod je označil kot primer uspešnega "horizontalnega povezovanja", za ministrici pa je dejal, da sta bili "zelo nežni".

Ošvrknil je Bruselj, češ da je birokracija tam neverjetna, ter občinske svetnike SDS, ki da "so se pritoževali vse do Bruslja." Pritožbe so bile očitno neuspešne.

Kot naslednji večji projekt, je ljubljanski župan Zoran Janković (v prvi vrsti desno) napovedal urejanje poplavne varnosti jugozahodne Ljubljane, ob Gradaščici. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Ministrstvo bo prispevalo "le" 12 milijonov evrov

Nosilec projekta je ministrstvo za okolje, a to bo v celotni finančni perspektivi prispevalo "le" 12 milijonov evrov. Preostali del pade na ljubljansko, medvoško in vodiško občino.

Postopek za dodelitev sredstev iz kohezijskega sklada se je začel že leta 2008, dela pa naj bi se po zadnjem terminskem načrtu začela aprila letos in končala leta 2020, a se je časovnica zamaknila zaradi zapletov pri pridobivanju evropskih sredstev.

Preberite še:

Reportaža iz ljubljanske kanalizacije: kdo so delavci ljubljanskega podzemlja in kaj počnejo?

Kanalizacija za 22 tisoč ljudi

V okviru projekta bodo nadgradili Centralno čistilno napravo (CČN) Ljubljana s terciarno stopnjo čiščenja (s 360 tisoč populacijskih enot na 555 tisoč populacijskih enot) ter ukinili obstoječe, preobremenjene čistilne naprave na Brodu, v Pirničah, na Rakovi Jelši, v Vodicah in Polju.

S tem bo na javni kanalizacijski sistem priključenih dodatnih 22 tisoč prebivalcev. Zgrajenih bo še 131 kilometrov sanitarnih kanalov, tri vakuumske postaje, 16 črpališč in zadrževalni bazen.