Petek, 23. 5. 2025, 4.00
7 ur, 57 minut
Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
"Zagotovo je prava pot iskanje sodelovanja in produktivnosti. Slovencev nas je res malo v primerjavi z drugimi državami. Menim, da moramo sodelovati in da si ljudje tudi to želijo. Razprtiji in delitev ni dobro spodbujati," poudarja direktorica javnega zavoda GO! 2025 Mija Lorbek.
Projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica je prikorakal nekje na četrtino poti, nekaj najodmevnejših dogodkov pa je še pred nami. Med njimi tudi etapa kolesarske dirke Giro d'Italia to soboto. O tem, kako poteka ta pomemben evropski in čezmejni projekt in česa res ne smemo zamuditi, smo se pogovarjali z direktorico javnega zavoda GO! 2025 Mijo Lorbek. Sodelovanje z Italijani po njenih besedah poteka odlično, čeprav je usklajevanje zahtevno. "Sam sicer morda prideš hitreje na cilj, skupaj pa prideš veliko dlje," je povedala v pogovoru za Siol.net in poudarila, da je projekt EPK predvsem velika investicija. Glede na pretekle izkušnje se je "vsak vložen evro v kulturo na koncu v širših učinkih potrojil", je pojasnila.
Kako poteka projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica? Smo približno na četrtini projekta, ki se je začel 8. februarja, torej pred več kot tremi meseci. Kakšne so prve ocene projekta? Gre vse po načrtih? Ste zadovoljni?
Izjemno smo zadovoljni. Po odmevni otvoritvi se je vzdušje izjemno izboljšalo. Veseli me, da so se vključili tudi prebivalci, ki so tudi zelo zadovoljni s projektom. Vključilo se je tudi veliko zavodov in javnih institucij in res dobro sodelujemo. Krepi se tudi sodelovanje z gospodarstvom, zlasti turizmom na obeh straneh meje. Zadovoljni smo, da je kultura presegla klasične okvire in da se širi sodelovanje tudi na drugih področjih. V tem pogledu je kultura resnično brezmejna: kulturni dogodki se tako povezujejo s športom, turizmom, gospodarstvom, diplomacijo, enogastronomijo … Tako je bila sicer zasnovana že prijavna knjiga, smo pa to sodelovanje res dobro razvili.
To je pomembno tako zaradi obogatitve vsebine kot tudi zato, ker naredi celotno naše območje Nove Gorice, Gorice in okolice turistično zanimivejše. In ker vzgaja tudi nova občinstva. Številni obiskovalci pridejo na prireditve, ker jih pritegne še neka dodatna vsebina. Zato so občinstva na določenih dogodkih tudi bistveno večja, mi smo pa zato še toliko bolj zadovoljni.
(Poglejte si, kaj se obeta ta konec tedna.) Marsikdo niti ne ve, da projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) ne poteka samo v Novi Gorici in Gorici ter okolici, ampak sodelujete pri dogodkih na precej širšem območju, tudi na Štajerskem. Kako ste zadovoljni z obiskom?
Zelo smo zadovoljni z obiskanostjo naših dogodkov. Evropska prestolnica kulture je spodbudila ustvarjalnost v širšem prostoru. Ne gre zgolj za uradni program – v letu 2025 imamo okoli 400 dogodkov –, ampak imamo še okoli tisoč dogodkov spremljevalnega programa. To nas zelo veseli, saj ti dogodki izjemno dopolnjujejo prijavno knjigo, ki je, mimogrede, stara že sedem let. Sklad za male projekte GO! 2025 Interreg Italija-Slovenija je npr. razdelil okoli deset milijonov evrov novim čezmejnim projektom, ki so združevali kulturo, turizem, nekaj športa, predvsem mladih … Imamo tudi program GO! 2025 in prijatelji, ki na italijanski strani sega vse do Vidma (Udine) in Trsta s koncerti ameriških izvajalcev, na naši strani meje pa podpirajo bolj ljubiteljsko kulturo in sodelovanje z drugimi institucijami po vsej Sloveniji.
Katere vrste prireditev so najbolj obiskane? Katere so bile najodmevnejše? Kaj vas je morda presenetilo, ker niste pričakovali takega odziva javnosti?
Dogodke smo na splošno razdelili na množične, torej tiste, na katerih se pričakuje veliko število obiskovalcev, na drugi strani pa tiste bolj specializirane za posamezna občinstva. Že v osnovi imamo torej dve kategoriji. Prva se imenuje Ustavimo mesto! To je bila npr. otvoritev, ki je bila odlično obiskana na obeh straneh meje. Presenetilo nas je res pozitivno vzdušje in veselje ljudi z obeh strani meje, ki vidijo projekt Evropske prestolnice kulture kot proces konca delitev in nasprotij iz zahtevnega 20. stoletja na tem našem območju.
Direktorica GO! 2025 je z obiskom EPK in odzivi občinstva izjemno zadovoljna.
Posebej čustvena je bila npr. premiera Ne pozabi me Anje Medved o filmu z našega čezmejnega območja, ki je potekala na dan Evrope, 9. maja. V dvorani smo imeli tudi ljudi, ki so bili v vojnah še otroci. Zdaj so seveda že v letih in ko smo se po premieri pogovarjali, so izražali upanje, da se bodo zdaj z EPK končno sklenila vsa ta nasprotja, ki se po koncu vojne še nadaljujejo. To nas je res pozitivno presenetilo.
Z obiski smo pa sicer res zadovoljni, saj dogodki pritegnejo tudi mednarodno občinstvo. Glede na izkušnje drugih EPK, s katerimi smo v stiku vsak mesec, smo pričakovali največ obiska poleti, v glavni turistični sezoni. A se je naval turistov v bistvu začel že aprila. Največ tujih obiskovalcev imamo seveda iz Italije, pa tudi iz Avstrije in Nemčije. Pomembno je, da smo v ponudbi turističnih agencij iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije. Prihajajo pa tudi gostje iz držav zunaj Evrope. Največ je ameriških, prihajajo pa tudi Japonci. Te sicer pričakujemo bolj poleti.
V bistvu smo deležni velikega odziva na zgodbo Gremo brezmejno (oziroma "borderless"). Obiskovalce zanima zlasti, kako deluje naš skupni trg, Trg Evrope, kjer si lahko z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Italiji. Zanima jih, kako delujejo projekti, v katerih sodelujejo Slovenci in Italijani, kako sta povezani stara Gorica in Nova Gorica, ki je pravzaprav popolnoma drugačna. Ta zgodba res odmeva zelo daleč. V bistvu jih zanima, kako deluje ta "Evropa v malem". O tem so obširno poročali tudi vsi veliki evropski in svetovni mediji.
Smo eni najuspešnejših, ker smo sposobni dialoga in sodelovanja. To pa dosegamo predvsem skozi razumevanje in sprejemanje drugačnosti. Tudi če se kdaj ne strinjamo, lahko sodelujemo, da bi lahko skupaj zgradili boljšo prihodnost.
Konec tedna bo del projekta tudi kolesarska dirka Giro d'Italia. Etapa se bo končala ravno v središču EPK, na Trgu Evrope. Kako sodelujete na tej dirki oziroma pri tej etapi?
To nam je res v posebno čast, da bo letošnja etapa prestižne Dirke po Italiji poimenovana Borderless Giro in bo s tem tudi uradno počastila Evropsko prestolnico kulture. Etapa se bo končala tam, kjer se je EPK začel, na Trgu Evrope. In to je za nas posebna čast in posebna priložnost, da zopet povežemo kulturo in šport. Podobno smo že naredili s Pohodom za Evropo med 1. in 10. majem.
Že v petek, na predvečer dirke, pripravljamo na športnem stadionu Dodekalogijo 1976, vrhunski spektakel Tomija Janežiča, našega najbolj znanega režiserja iz Nove Gorice.
Na dan etape dirke, v soboto, bomo na Bevkovem trgu promovirali izposojo koles obeh mest kot sredstva za obisk prizorišč in programov EPK.
Zvečer bomo priredili "brezmejno zabavo", ki zdaj že slovi kot pozitivno združevanje Slovenije in Italije. Nastopila bo znana italijanska pop rock skupina The Kolors. V nedeljo pa bodo sledili še vodeni ogledi po razstavi slikarja Zorana Mušiča na Gradu Dobrovo, mimo katerega bo sicer prav tako potekala etapa Gira.
Kaj pa posebnega pripravljate v bližnji prihodnosti? Katerega dogodka "res ne smemo zamuditi"?
Zagotovo se ne sme zamuditi plesne predstave Brezmejno telo, ki bo premierno uprizorjena 3. julija na Cerju. Gre za plesno predstavo, ki bo združevala plesne, robotske in okoljske vidike. Naslednji tak dogodek bo klavirski koncert našega čezmejnega virtuoza Aleksandra Gadžijeva, ki ima slovensko, italijansko in zdaj tudi nemško državljanstvo.. Njegov koncert bo ob slikovitem kamnitem mostu v Solkanu 17. in 20. julija.
Konec septembra bo tradicionalna kulinarična prireditev Okusi na meji, tokrat v "brezmejni" izdaji – Okusi brez meja. Gre za združevanje kulture in enogastronomije.
Zamuditi pa se seveda ne sme niti razsvetljene zaključne slovesnosti med 1. in 5. decembrom, ko bosta obe mesti zažareli v skupnih barvah in pokazali, v čem sta se poenotili in postali enaki, v čem pa sta ohranili lastno avtentičnost. V okviru tega dogodka pa bo potekala tudi primopredaja naslednjim evropskim prestolnicam kulture, Finski in Slovaški.
Obetali so se tudi koncerti bolj slavnih izvajalcev in skupin?
Koncerti priljubljenih skupin se odvijajo v okviru spremljevalnih programov GO! 2025. Začnejo se s koncertom Massive Attack, Thirty Seconds To Mars, potem Robbie Williams, Alanis Morissette, Sting … pa še ta konec tedna seveda The Kolors, ki so trenutno ena najbolj priljubljenih skupin v Italiji.
Običajno nobena zadeva ne poteka točno po načrtih, ampak je potrebnega tudi kaj prilagajanja in improviziranja. Imate tega veliko?
Prilagajanja so predvsem tista pričakovana – glede vremena. Ogromno dogodkov imamo na prostem. V Sloveniji in še posebej v Novi Gorici smo obdarjeni z lepo naravo in zato to kar se le da izkoriščamo za prizorišča. Omenila sem že koncert pri solkanskem mostu, Dresdenski simfoniki bodo imeli zvočno instalacijo v eksotičnem parku Rafut, na Trgu Evrope bo operna predstava Gioachino Rossini: Potovanje v Reims, na gradu Rihemberk imamo Netopirsko simfonijo ipd.
Smo res unikatni. Česa takega še ni bilo v zgodovini EU – prvič sodelujeta dve mesti iz dveh držav pod enim nazivom.
Ampak vreme je tu res pomemben dejavnik. Tudi ta konec tedna, ko pride Giro, napoved ni najboljša.
Za soboto se sicer napoved izboljšuje, medtem ko za petek res ni najboljša. Ampak s predstavo Dodekalogija se to prav sklada, ker gre za dramatizacijo naše preteklosti, torej Nove Gorice in okoliških krajev, vse od Bovca do izliva Soče.
Sicer pa smo se morali prilagajati tudi na druge načine: pri otvoritvi smo morali imeti plan B če bo dež, , plan C, če bo burja …
… ste bili torej pripravljeni že tudi v načrtovanju …
Seveda (smeh, op. p.). Je pa tako, da načeloma otvoritve Evropskih prestolnic kulture potekajo v vsakem primeru. Letos poteka ravno 40 let EPK in v teh štirih desetletjih je odpadla samo ena otvoritev, in sicer v Galwayju na Irskem pred petimi leti, ko jih je ravno takrat prizadel orkan in bi zunanjo prireditev dobesedno odpihnilo in zalilo.
"EPK je velik projekt, ki zanima pravzaprav vsakogar. In smo tudi dobili podporo z vseh strani kot zgleden primer sodelovanja," je povedala Lorbek.
Eden glavnih ciljev projekta je bil skozi zbliževanje oziroma simbolično združevanje obeh Goric okrepiti tudi združevanje Evrope. Kako po vašem mnenju poteka uresničevanje tega cilja? Gremo po pravi poti?
Evropska prestolnica kulture kaže način, kako lahko kultura združi dve mesti, ki sta imeli pravzaprav zelo težko zgodovino, na trenutke celo dramatično. To je kar zahtevna naloga. A ocenjujem, da smo eni najuspešnejših, ker smo sposobni dialoga in sodelovanja. To pa dosegamo predvsem skozi razumevanje in sprejemanje drugačnosti. Tudi če se kdaj ne strinjamo, lahko sodelujemo, da bi lahko skupaj zgradili boljšo prihodnost. To je sicer zelo zahteven proces. Zagotovo se je lažje prepirati. Imamo sicer precej več sestankov, ampak smo na obeh straneh res zelo ponosni, da vedno najdemo rešitev, ki je boljša, kot če bi delali sami.
Skozi medijska poročila se zdi, da je gonilna sila tega projekta pravzaprav Slovenija oziroma vi. Kako ste realno zadovoljni z italijanskimi kolegi?
No, dejstvo je, da je Slovenija nosilka naziva EPK in je Nova Gorica pravzaprav povabila Gorico k sodelovanju. Menim, da je bila to res dobra odločitev. Sicer pogumna in zahtevna, ampak rezultati so res dobri.
So vam torej Italijani z veseljem priskočili na pomoč ali pa se bolj "šlepajo"?
Ne, ne. Zagotovo vsak opravi svojo nalogo in vsak doda svoje k zanimivosti projekta. Kot že poudarjeno, projekt združuje najboljše, kar lahko ponudita Slovenija in Italija. Vsakega pritegne nekaj in obiskovalci in turisti res lahko dobijo to zanimivo zgodbo, kako je pravzaprav nastala Evropa.
Projekt GO! 2025 je torej simbol tega, da smo skupaj močnejši …
Tako. Sama rada navajam pregovor, da sam sicer morda prideš hitreje na cilj, glede na to, da so vse odločitve v tvojih rokah in to lahko poteka hitro, ampak skupaj pa prideš veliko dlje. Naše sodelovanje je sicer res dodaten izziv, tudi zato, ker imamo različne načine dela, različno zakonodajo ipd. Vse to usklajevati ni preprosto. Ampak doslej smo še vedno prišli do cilja. Absolutno nam to vzame več časa, ampak – kot rečeno – je zaradi tega vsebina boljša, odmevnejša. Smo res unikatni; česa takega še ni bilo v zgodovini EU – prvič sodelujeta dve mesti iz dveh držav pod enim nazivom.
Otvoritvena slovesnost 8. februarja je bila velik spektakel. Podobno se velik spektakel napoveduje tudi za zaključek v začetku decembra. Vmes pa bo še glavnina večjih dogodkov, med njimi tudi Okusi brez meja konec septembra.
Pred kratkim je Evropski parlament obravnaval belo knjigo EPK s 40 priporočili, ki je bila pripravljena na podlagi vaših izkušenj in tudi nemškega mesta Chemnitz, ki je letos prav tako evropska prestolnica kulture. Lahko razložite, za kaj gre?
Letos imamo srečo, da je tudi 40. obletnica začetka projekta EPK in na ta način lahko dodamo velik pečat nadaljnjemu razvoju tega evropskega projekta. Res je, skupaj s Chemnitzem smo pripravili to belo knjigo. Na podlagi izkušenj iz preteklih let, vse od začetka EPK, smo pripravili nekakšno podlago odločevalcem za prihodnost, v kakšno smer naj se usmeri ta projekt – ali naj imajo mesta več avtonomije ali naj bi že vse vnaprej odločeno in določeno, do katere stopnje naj bodo organizacijske in finančne strukture zaprte … Gre torej za neko podlago Evropski komisiji, kako bodo pripravili naslednjo perspektivo.
Predstavitev te bele knjige je bila v Bruslju zelo odmevna. Bil je večerni dogodek, ki je bil zelo obiskan. Zanimanje udeležencev je bilo zelo veliko – od tistih, ki o EPK ne vedo popolnoma nič in jih je zanimalo predvsem, kako se povezujeta majhni mesti Nova Gorica in Gorica, do tistih, ki so že bolj poznavalci projekta in so jih zanimale določene podrobnosti oziroma predvsem konkretni dogodki, npr. kdaj bo koncert Gadžijeva, priporočila za nočitve ipd.
Pri EPK gre za zelo uspešno investicijo v infrastrukturo. Na obeh straneh meje je bilo vloženih okoli 230 milijonov evrov.
S tem sva prešla tudi na politično podporo vašemu projektu. Kako ste zadovoljni na tem področju? Je podpora Evropske unije na eni strani in Slovenije na drugi zadostna? Bi lahko bila večja?
EPK je velik projekt, ki zanima pravzaprav vsakogar. In smo tudi dobili podporo z vseh strani kot zgleden primer sodelovanja. Zelo pozitivno so nas na primer presenetila slovenska veleposlaništva, tudi italijanska. Prav posebej moram res pohvaliti slovensko diplomacijo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo – lani so promocije potekale praktično povsod, kjer se je dalo, od Rima, Berlina, Madrida, Münchna, Dunaja … Pohvaliti moram tudi angažma obeh občin, novogoriške in goriške, na italijanski strani pa tudi podporo dežele Furlanija - Julijska krajina.
Omenili ste že pomen kulture kot povezovalnega elementa med različnimi področji, ki prinaša tudi t. i. multiplikativne učinke za gospodarstvo, turizem itn. Lahko morda že podate kakšne ocene, koliko je lokalno gospodarstvo pridobilo zaradi projekta EPK GO! 2025? Vedno se pogovarjamo le o stroških, "koliko nas je vse skupaj stalo", bolj malo pa o tem, koliko nam je to prineslo.
Gre seveda za investicijo. Pri EPK gre za zelo uspešno investicijo v infrastrukturo. Na obeh straneh meje je bilo vloženih okoli 230 milijonov evrov. To bo ostalo za prihodnjo rabo tako lokalnih prebivalcev kot za potrebe turizma. In ostali bodo prepotrebni prostori za kulturno produkcijo, ki jih je v naših krajih pravzaprav kronično primanjkovalo.
Zdaj seveda še ne moremo delati obračunov in ocen, saj projekt teče. Za analize bo čas prihodnje leto. Ampak če izpostavim izkušnje EPK v italijanskem mestu Matera 2019, se je pri njih takrat učinek turističnega obiska šele začel in je potem vsako leto narasel za približno deset odstotkov. Torej EPK je šele začetek. Takrat so tudi izračunali, da naj bi se vsak vložen evro v kulturo na koncu v širših učinkih potrojil.
Cilji EPK so seveda najprej, da se razvije nek avtentičen lokalni program, da se torej na to usmeri žaromete, nato da se predstavi evropski program in dvigne zavest o pomenu Evropske unije. Potem pa govorimo tudi o posrednih učinkih – od turizma do prenove mest, infrastrukture, dogajanja v mestih itn. In to so potem ti širši učinki EPK.
Kreativno-kulturni sektor povprečno v EU doprinese 4,9 odstotka bruto družbenega produkta. "Ta odstotek je precej višji v članicah, ki so se načrtno odločile vlagati v to," je poudarila Lorbek.
Sprašujem vas tudi zaradi odnosa dela politike do kulture, ki da bi morala biti "bolj učinkovita, se znati preživeti na trgu". Slišimo lahko celo skrajnosti, da kultura "zajeda" gospodarstvo. Pred dnevi smo imeli tudi referendum o pokojninah za izredne dosežke na področju kulture, ki je uspel in je zakon, ki bi to uredil, padel. Po drugi strani vi govorite o multiplikativnih učinkih vlaganj v kulturo, da se torej vsak vloženi evro najmanj trikrat povrne. Kaj drži in kaj narediti?
Glede učinkov na gospodarstvo se običajno govori o kreativno-kulturnih industrijah. Gre za širši kreativni sektor, kamor na primer spadajo tudi arhitekti in oglaševalci. Povprečno v EU ta sektor doprinese 4,9 odstotka bruto družbenega produkta. Ta odstotek je precej višji v članicah, ki so se načrtno odločile vlagati v to. In to so realne številke, ko se govori o pomenu tega sektorja.
Kar zadeva dnevnopolitične razprave, se pa v to ne bi spuščala. Poudarila bi le to, da je zagotovo prava pot iskanje sodelovanja in produktivnosti. Slovencev nas je res malo v primerjavi z drugimi državami. Menim, da moramo sodelovati in da si ljudje tudi to želijo. Razprtiji in delitev ni dobro spodbujati.
No, v našem projektu EPK česa takega nismo občutili. Moram reči, da čutimo kar precej ponosa prebivalstva. Mogoče pomaga tudi ta pozitivni dialog. Ljudje se nam za to zahvaljujejo. Zahvaljujejo se tudi novinarjem in vas prosijo, da nam daste več pozitivnih zgodb oziroma takih, ki gradijo odnose, ne pa jih rušijo. Še enkrat bi torej poudarila to iskanje pozitivnih sporočil, tudi če se kdaj ne strinjamo, smo sposobni najti skupno pot naprej. Tudi z Italijani se v marsičem ne strinjamo, npr. v interpretaciji zgodovine v več točkah, pa vseeno skupaj pripravljamo vsebine, ki prvič v zgodovini predstavljajo obe strani.
Torej vsebine, ki odpirajo prostor razpravi, razmišljanju …
… in tudi razumevanju različnosti.
Kaj upate, da bo ostalo po GO! 2025, ko se bo EPK 5. decembra končal? Kaj bi moralo ostati kot dediščina tega projekta?
Najboljša dediščina je tista, ki kombinira več vidikov, od infrastrukture in prostora, ki nudita prepotrebni dom vsebinam. Pogosto se zanemarja pomen podporne infrastrukture, npr. informacijske. Zdaj smo na primer vzpostavili portal GO! 2025, ki prvič združuje kulturno, turistično in kulinarično ponudbo tega brezmejnega slovensko-italijanskega območja. Ta portal se bo razvijal še naprej, tudi po koncu EPK. Kot vsaka dobra prestolnica kulture smo pripravili tudi poseben t. i. legacy program (program dediščine) in določili kriterije za uvrstitev vanj. Upam, da bo ostalo čim več programskih projektov, čim več tudi zanimanja za območje in da se bo to območje še naprej razvijalo tudi infrastrukturno.
Načrtujemo npr. prenovo vile Rafut v Rafutskem parku. Obnova te vile se bo predvidoma konec leta začela in bo skupaj s parkom vključevala del dediščine EPK. Ostal bo Epic - Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, ki prvič ponuja prostor za interpretacijo različnih strani in pogledov na 20. stoletje, predvsem z vidika navadnih ljudi, torej od spodaj navzgor. To bo razstava, ki se bo nadaljevala in dopolnjevala tudi prihodnja leta. Ostali bodo tudi vsi prostori, npr. Urbana Osmica, ki bo ponujala kulinariko, združeno s kulturno ponudbo okolja, ali pa Xcenter, ki ponuja vsebine mladim – imamo vse od 3D delavnic do laboratorija za prihodnost hrane … Da naštejem zgolj nekaj projektov, ki se bodo nadaljevali. Seveda ne smemo pozabiti niti na festivale, ki so se zdaj začeli. Nekateri so že letos pokazali sinergije različnih akterjev.
Pod črto – Evropska prestolnica kulture je priložnost, da tisto, kar je že na tem območju ali pa kar je v zametkih, kar je posebno, izpostavimo in osvetlimo na evropskem odru in potem s tem ponudimo temu tudi možnost samostojnega življenja kasneje in seveda tudi vzdržnost tovrstnih projektov.
Evropska prestolnica kulture je predvsem priložnost, je poudarila direktorica javnega zavoda GO! 2025 Mija Lorbek.
