Delovnopravne pravice tudi za prekerne delavce

Kot je uvodoma povedala poslanka Majda Potrata, je že vlada Boruta Pahorja začela obsežno reformo trga dela, ki je sledila predvsem zmanjšanju segmentacije trga dela in preprečevanju dela na črno. Zadeva je z zakonom o malem delu in o preprečevanju dela na črno končala na referendumu in neslavno propadla. Zato skoraj že pripravljenega Zakona o delovnih razmerjih niti niso več vlagali. Sledil je predčasni konec Pahorjeve vlade. Zdaj smo očitno dojeli, da so te spremembe nujne, meni Potrata: "To je kontekst, v katerem sta danes nastala Zakon o trgu dela in Zakon o delovnih razmerjih."

Dogovor s socialnimi partnerji Namestnica vodje poslanske skupine SD je pohvalila pristop ministra Andreja Vizjaka, ki je stal na tem, da se zakon ne bo dal v obravnavo brez dogovora socialnih partnerjev. Zato imamo danes predlog zakona, ki ga bo podprla tudi opozicijska SD, še zlasti če bodo sprejeti nekateri amandmaji, ki so jih še pripravili v poslanski skupini SD in jih lahko razdelimo v tri sklope.

1. Koncesijske dajatve naj se ne stekajo v integralni proračun, ampak naj se uporabijo za aktivno politiko zaposlovanja in o tem naj odloča ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2. Varstvo brezposelnih je najpomembnejše v prvih treh mesecih, zato naj bo za ta čas 80-odstotno nadomestilo. 3. Zaostritev nekaterih stvari, ki zadevajo sankcije za nespoštovanje zakona.

Predlagajo tudi, da se po enem letu naredi poročilo, ki bo razkrilo, ali so cilji zakona doseženi in ali kje zadeve ne potekajo tako, kot so si zamislili, kar bi bila ustrezna podlaga za morebitne spremembe oziroma popravke.

Delovnopravne pravice tudi za prekerne delavce Andreja Černak Meglič je prav tako izrazila zadovoljstvo, da sta upoštevani obe plati medalje, tako v smeri večje fleksibilnosti kot v smeri manjše segmentacije. Zlasti pa je opozorila na problem zagotavljanja delovnega varstva tudi za tako imenovane prekerne delavce, saj delovno pravo ni namenjeno samo zaposlenim, ampak vsem, ki delajo tudi v drugih oblikah. Zato so s pomočjo strokovnjakov, sindikalistov in ministrstva pripravili predlog amandmaja, ki bo zagotavljal delovnopravne pravice tudi za vse ostale oblike dela, tako kot to zahteva Mednarodna organizacija dela (ILO). V Sloveniji namreč že deset odstotkov delovne sile dela preko s. p.-ja, hkrati pa jih je velika večina ekonomsko odvisna od enega delodajalca.