Sreda, 14. 2. 2024, 13.40
8 mesecev, 2 tedna
Dejavnosti v povezavi z gradnjo JEK2 tečejo s polno paro
Podjetje Gen energija, ki je v vlogi investitorja v projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), izvaja vse dejavnosti, povezane s sprejemanjem dokončne investicijske odločitve. Ta je načrtovana v letu 2028. Največ intenzivnih dejavnosti trenutno poteka v okviru priprave umeščanja objekta v prostor. Prav tako intenzivno poteka dialog s posameznimi dobavitelji tehnološke opreme iz ZDA, Francije in Južne Koreje. Budno spremljajo tudi razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR).
"S potencialnimi dobavitelji se pogovarjamo, kakšno opremo ponujajo in kakšne rešitve predlagajo," je na neformalnem srečanju z novinarji v Ljubljani dejal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Pogovarjajo se s francoskim podjetjem EDF, ameriškim Westinghousom, katerega tehnologija je že v obstoječi krški nuklearki, ter korejskim velikanom KHNP. Potencialni dobavitelji se tudi že povezujejo s potencialnimi slovenskimi dobavitelji ali podizvajalci.
Paravan posvetovalni referendum o JEK2, ki naj bi ga izvedli v drugi polovici leta, označuje kot zelo pomemben za državo. "Pozdravljamo poenotenje celotnega političnega vrha, da gre za izjemno pomembno vprašanje za Slovenijo, kjer sta potrebna konstruktivna drža in politično soglasje. Takšen signal je za projekt izjemnega pomena. Ključna je tudi resolucija o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki je še v pripravljalni fazi. Tako referendum kot resolucija bosta za nas zelo pomembna signala, saj bosta koristila nadaljevanju dejavnosti, predvsem pa pospeševanju projekta," je pojasnil Paravan.
Makrolokacija JEK2 znana, mikrolokacija še ne
Analiza za izbor najprimernejše lokacije gradnje drugega bloka jedrske elektrarne je pokazala, da je najbolj ustrezna lokacija zahodno ob obstoječi krški nuklearki na levem bregu Save. Vse rešitve za gradnjo drugega bloka zato razvijajo v tej smeri. Še vedno pa imajo na mizi več različic elektrarne, in sicer zmogljivosti reaktorja od 1.000 MW do 2.400 MW. Mogočih rešitev znotraj tega razpona je tako osem, kar vpliva tudi na izbor mikrolokacije elektrarne. "V nadaljnjem procesu bomo šli v ožanje in določitev natančne moči elektrarne," je napovedal Paravan.
Obstoječa jedrska elektrarna v Krškem je v polovični lasti Hrvaške. Paravan pojasnjuje, da je tudi tokrat soinvestitorstvo ena izmed potencialnih možnosti. Že zdaj zaznavajo interes tujih deležnikov, tudi slovenskih. Ob hrvaški državi oziroma državnem energetskem podjetju Hep so med interesenti trenutno tudi predstavniki italijanskega in slovenskega gospodarstva. "Z njimi vodimo dialog. Ni pa izključno v mandatu Gen energije, da izbere soinvestitorja. Zato je razprava o tem trenutno še prezgodnja, zagotovo pa bo znana pred sprejemom dokončne investicijske odločitve," je dejal Paravan.
Naložba v novo jedrsko elektrarno je ocenjena na deset milijard evrov, odvisna pa bo od odločitve o velikosti inštalirane moči elektrarne. Potekajo sicer že postopki za pripravo poslovnih modelov in scenarijev ekonomske upravičenosti elektrarne.
Mali modularni reaktorji kot dopolnitev, ne alternativa
Gen energija sodeluje tudi pri razvoju uporabe tehnologije malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR) in ga budno spremlja. Je eno od slovenskih sodelujočih podjetij pri projektu Phoenix, programu za prehod s premoga v male modularne jedrske reaktorje, ki ga financirajo ZDA. Vključili se bodo tudi v evropsko zavezništvo za SMR.
V sklopu projekta Phoenix se izvajajo dejavnosti za predizvedljivostno študijo za potencialne lokacije SMR v državi. V igri so npr. območja obstoječih in nekdanjih termoelektrarn na premog, mesta, kjer so velike potrebe po elektriki, in območja, kjer so velike potrebe po toplotni energiji. SMR namreč omogočajo tudi proizvodnjo toplote in vodika.
Za zdaj je sicer, kot pojasnjujejo v Gen energiji, tehnologija SMR dražja od tradicionalnih reaktorjev, a se bo cena z razvojem tehnologije zniževala. Prvi pilotni SMR na Zahodu se pričakuje nekje okoli leta 2030, tehnologija pa naj bi bila zrela v od 10 do 15 letih. Vidijo njen potencial, ne želijo pa, da bi bila Slovenija pri njej poskusni zajček.