Sreda, 14. 2. 2024, 7.11
9 mesecev
Slovenija lani zabeležila 1,6-odstotno gospodarsko rast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
Tokratna objava statistikov bo prva ocena gibanja BDP, ki bo temeljila na združevanju četrtletnih podatkov. Popolnejša letna ocena bo znana konec avgusta.
Slovenija je lani po prvi oceni statistikov zabeležila 1,6-odstotno rast BDP. K rasti so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva in končna potrošnja gospodinjstev, negativno pa zmanjšanje zalog. Izvoz se je zmanjšal za 2,0 odstotka, uvoz pa za 5,1 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 2,8 odstotne točke.
V zadnjem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) na letni ravni povečal za 2,2 odstotka, potem ko je bila medletna rast v prvih treh četrtletjih skupaj 1,3-odstotna.
Domača potrošnja se je po podatkih statističnega urada v lanskem letu znižala za 1,2 odstotka, v zadnjem četrtletju je sicer zrasla za 0,7 odstotka.
Končna potrošnja je lani zrasla za 1,6 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 9,8 odstotka. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,5 odstotka - največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,3 odstotka.
Statistiki so zaznali upad pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg uvoza se je lani zmanjšal za 5,1 odstotka. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 2,0 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 2,8 odstotne točke.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predstavnik statističnega urada Martin Bajželj, današnja objava temelji na sezonsko neprilagojenih podatkih. Evropski statistični urad Eurostat bo v svoji objavi navedel desezonirane, zato bo lanska rast BDP po njegovih podatkih 2,6-odstotna. Glavni razlog za razliko je v različnem številu delovnih dni.
Umar z oceno zadel v polno
Napovedi domačih in mednarodnih ustanov za slovensko gospodarsko rast v letu 2023 so se gibale med 1,3 odstotka, kolikor sta napovedovali Evropska komisija in Banka Slovenije, in 1,6 odstotka, kolikor je pričakoval urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Še najboljša je bila oktobra lani napoved Mednarodnega denarnega sklada, ki je pričakoval dvoodstotno rast BDP, a jo je nato ob nedavno opravljeni letni misiji v Sloveniji znižal pod 1,5 odstotka.
V devetih mesecih skupaj je bila medletna rast BDP 1,3-odstotna. Tako Banka Slovenije kot Umar sta v zadnjih tednih ugotavljala, da so se gospodarski kazalniki po poslabšanju v prvem delu leta ob koncu leta 2023 nekoliko izboljšali. A zadnji podatki o industrijski proizvodnji, objavljeni pretekli teden, so pokazali močno decembrsko poslabšanje in vsebovali tudi popravek navzdol za november.
Popolna letna ocena šele avgusta
Tokratna objava statistikov bo prva ocena gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Popolnejša letna ocena bo znana konec avgusta. Za leto 2022 sta se oceni izrazito razlikovali. Prva ocena je govorila o 5,4-odstotni gospodarski rasti, po letni oceni pa je bila krepitev BDP le 2,5-odstotna.
Ta izraziti popravek navzdol je povzročil razburjenje v politiki in javnosti, približno mesec dni po njem je odstopil tudi dotedanji generalni direktor statističnega urada Tomaž Smrekar.
