SiolNET. Novice Slovenija
8,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Covid potovanja po Balkanu in šeškanja poslancev

8,82

termometer

Peter Jančič
Foto: Bojan Puhek

Poslanci DeSUS Franc Jurša, Branko Simonovič in Ivan Hršak bodo tožili začasno zastopnico stranke DeSUS Brigito Čokl, če jim bo še grozila s palico, smo izvedeli ta teden. S palico je zagrozila, ker ne glasujejo tako, kot zahteva Čoklova, ki na zadnjih volitvah ni bila izvoljena za poslanko. In vlada zaradi tega ne pada. Na ustavnem sodišču pa je nekdanji pravosodni minister LDS in sodnik Aleš Zalar z drugimi pobudniki dosegel, da je večina sodnikov zadržala prepoved potovanj v sosednje države, za katere se je vlada odločila, da bi zmanjšale hitro širjenje epidemije covid-19, ki je posledica druženj in potovanj.

Podoba, kako bi na volitvah propadla poslanska kandidatka DeSUS Čoklova, čez kolena dala Juršo, Simonoviča in Hrška, da bi jih s palico disciplinirala kot poredne pobaline, ker ne glasujejo proti vladi, je nadaljevanje nenavadnih podob v DeSUS zadnje čase. Že prej je Jože P. Damijan za prejšnjo predsednico DeSUS Aleksandro Pivec slikovito napovedoval, "da bo šla kot kurba s plesa" in da bi "za svojih pet minut v politiki prodala še hlačke".

Brigita Čokl Foto: STA

Bolj po tiho pa je Damijan za svetovalne "usluge" poslancem LMŠ Marjana Šarca, ko je objavljal te sočne izjave, zaračunal 18.300 evrov. Na Siolu smo to razkrili, ko so največji mediji Damijana razglašali za kandidata za šefa vlade. 

Jože P. Damijan Novice LMŠ Damijanu za strokovno pomoč letos nakazala 18.300 evrov

Damijan je pozneje doživel podobno usodo, kot jo je napovedoval Pivčevi. Predlagali so Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova za novega šefa vlade raje Karla Erjavca. A ta ni uspel prepričati svojih lastnih poslancev, da morajo čez noč nenadoma zrušiti vlado. Tistih poslancev, ki bi jih zdaj s palico politike disciplinirala še Čoklova.

Trud Čoklove, da bi poslance DeSUS spravila v trdo opozicijo vladi, je z vidika interesov stranke težko razumeti. Po odstopih Pivčeve, Erjavca in Balažka so brez šefa in to ni čas, ko bi se jim splačale hitre predčasne volitve. Za kar pri pritisku na poslance DeSUS gre. Po vrhu so v opoziciji že štiri leve stranke in na morebitnih predčasnih volitvah bi bila tam, če se jim pridruži še DeSUS, precejšnja gneča. Strank, ki sprožijo padec vlade in predčasne volitve, zadnja desetletja za takšno ravnanje volivci še nikoli niso nagradili. Obratno.

Skoraj zanesljivo bi pot, ki jo s palico zahteva Čoklova, pomenila konec stranke DeSUS v parlamentu.

Je pa ravnanje Čoklove logično z vidika interesov levice. Kot je bilo prej ravnanje Karla Erjavca. Da bo z DeSUS konec, se jim splača. Računajo na večino volivcev te stranke. Da je v ozadju ta interes, se je pokazalo tudi v odgovoru odvetnice Nataše Pirc Musar na poziv odvetnika Francija Matoza, naj Čoklova poslancem preneha javno groziti s palico. V odgovoru piše, da je Matozov poziv Čoklovi primer ustrahovanja in poskusov utišanja politično drugače mislečih, ki se ne strinjajo z delovanjem trenutne oblasti.

Nataša Pirc Musar Foto: Osebni arhiv

 

Tisti, ki so proti vladi, lahko grozijo z nasiljem. Če se poslanci, na katere z grožnjami poskušajo vplivati, odzovejo z odvetniki, je to nezaslišano ustrahovanje kritikov oblasti. Pa so vsi iz iste stranke.

Da bodo poslanci zastopnico stranke na koncu res stožili, ni gotovo. Grdo in nespodobno govorjenje ni kaznivo. Je pa zanimivo.

Dokler gre le za besede, smo v svobodni družbi, kjer je veliko dovoljeno.

Za precej več kot le besede pa je šlo pri odločitvi ustavnega sodišča, ki je zadržalo omejitve potovanj v sosednje države, za katere se je vlada odločila, da bi zmanjšale hitro širjenje epidemije covid-19 zaradi novih različic.

Zadržanje ne pomeni, da je ustavno sodišče že odločilo, da je bilo ravnanje vlade neustavno. So pa posledice hujše.

Če bi ustavno sodišče razveljavilo vladne ukrepe kot neustavne, bi vlada lahko razveljavljene rešitve hitro nadomestila z ustreznejšimi. Zadržanje pa pomeni, da ukrepi ne veljajo in jih vlada ne more niti popraviti. Dokler ustavno sodišče ne odloči.

Takrat pa bo to že nepomembno, ker bodo posledice že med nami. To je opisala stranka SAB Alenke Bratušek, ki se je na odločitev ustavnega sodišča odzvala tako: "Vsakdo ima pravico zapustiti svojo državo in se vanjo tudi vrniti. Vlada pa je z zaprtimi mejami številnim družinam odrekla obisk sorodnikov v bližnjih državah, zlasti na Balkanu. Še en dokaz več, da vlada izkorišča epidemijo za utrjevanje lastne politične agende."  

Sporočilo stranke, ko smo na Balkanu priča strmi rasti števila okuženih, da je omejevati pravice do druženja in s tem širjenja okužb del neke "lastne politične agende", je nenavadno. Tu ne gre le za izjave kot pri Čoklovi.

Pri epidemiji gre preprosto res za to, da nekaj ljudi potem umre. Da oblast nima pravice začasno omejiti potovanj ljudi, da bi omejila širjenje okužb, je nerazumna zamisel. Očitek, da je za omejitvami politična agenda, pove tisto, kar tako vemo, da ima agendo nekdo drug. Vsi vemo, kakšno. Podobno agendi Čoklove.

Večina ustavnih sodnikov tudi ni odločila, da lahko v času epidemije vsak svobodno potuje in se druži po državi in Balkanu.

Veljavo začasne prepovedi zapuščanja države so tudi začasno ustavili po koncu praznikov. Ukrep je v času praznikov učinkoval.

Aleš Hojs Novice Ustavno sodišče zadržalo vladni odlok, ki omejuje potovanja iz države #video

Vladi pa preostane, da do takrat, ko bodo sodniki presodili, ali je šla morda predaleč, zaostri pravila drugje, da bi zaščitila ljudi, dokler epidemije dovolj ne ustavimo s cepljenjem.

Šele to, in ne opozicijske ali vladne agende, bo vse omejitve odpravilo.

In nas vrnilo v normalnost manj usodnih šeškanj v politiki.

Franc Jurša Novice Matoz o tepežkanju poslancev: Čoklova živi v paralelnem svetu

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin