Cerar spoštuje izid grškega referenduma, Ciprasa poziva k iskrenosti in konstruktivnosti (video)

"Slovenska vlada še naprej ostaja solidarna z grškim prebivalstvom, ki mu pomaga v okviru svojih zmožnosti ter obstoječih pravil in mehanizmov," so v odzivu na grški referendum sporočili iz kabineta predsednika vlade Mira Cerarja.

Na kaj slovenska vlada ne bo pristala? Premier se bo jutri udeležil vrha evroskupine v Bruslju, kjer pričakuje nov predlog grške vlade, ki bo sprejemljiv za Grčijo in ostalo Evropsko unijo ter bo temeljil na prepričljivem načrtu strukturnih reform v Grčiji.

"Le tako bo lahko grško gospodarstvo vzpostavilo trajnostne temelje, na katerih bo mogoče zagotavljati boljšo prihodnost grškemu prebivalstvu ter stabilnost celotne EU. Na kakršne koli poskuse s strani grške vlade, ki nimajo iskrenega in konstruktivnega namena doseči sporazuma o nadaljnji pomoči Grčiji, slovenska vlada ne bo pristala," še piše v sporočilu.

Solidarnost, a ne za vsako ceno Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pravi, da mora biti Slovenija do Grčije solidarna, a ne za vsako ceno. Treba je najti kompromis. Vodja poslanske skupine največje vladne stranke dodaja, da slovenski parlament budno spremlja razmere v Grčiji in da bodo o vplivu grške krize na Slovenijo razpravljali trije parlamentarni odbori ter prispevali k prihodnjim odločitvam.

Kustec Lipicerjeva še poudarja, da bo državni zbor na julijski seji sprejemal zakonodajo, ki bo pripomogla k temu, da se v Sloveniji ne bi mogel zgoditi grški scenarij. Med drugim gre za zakon o fiskalnem pravilu in strategijo upravljanja z državnim premoženjem.

Rešitev vladi narodne enotnosti Za vse bi bilo je najboljše, če bi sprejeli nov program pomoči Grčiji in se dogovorili, a ne vem, če je grški premier Cipras tega sposoben, pravi evropski poslanec Milan Zver (SDS/EPP). Ocenjuje, da bi bilo več možnosti za dogovor, če bi Grčija dobila vlado narodne rešitve, ki bi pripravila reforme in obudila gospodarstvo. V tem primeru bi bili upniki bolj pripravljeni na reprogram dolgov.

Zver opozarja, da imajo evropski državljani zahteve do svojih politikov, zato je manj možnosti za nov program pomoči in "dodatne popuste grški vladi".

Obrisani nos in čisto vino Realno je, da bo na koncu do odpisa dolgov prišlo, Slovenija pa se bo "obrisala pod nosom" za milijardo in pol evrov posojila in garancij, ki jih je dala Grčiji, ocenjuje Zver. Opozarja, da je SDS že pred petimi leti v državnem zboru opozarjala na nevarnost, da egejska država dolga ne bo mogla vrniti.

Vlada bi morala državljanom v zvezi s tem natočiti čistega vina, Zver pa opozarja na odgovornost slovenskih politikov, ki so tekmovali, kdo bo na svetovnem finančnem trgu dobil več posojil. "Tudi za Grčijo smo se zadolžili," še spominja evroposlanec iz vrst največje slovenske opozicijske stranke.

Kakšna bi morala biti politika slovenske vlade v Bruslju? Poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon (SD/S&D) pravi, da je bil izid referenduma jasen in želje Grkov je treba spoštovati. Upa na čimprejšnje nadaljevanje pogajanj. "Grčija je brez denarja, grški narod trpi in upam, da bodo pogajalci na obeh straneh uspeli zbrati toliko odgovornosti, da bodo zagotovili predvsem celovitost evrskega območja in gospodarsko obnovo Grčije, torej da bodo prišli do kompromisne rešitve," nam je povedala Fajonova.

Uspeh pogajanj bo odvisen od tega, kako pripravljen bo grški premier Cipras, ki je že naredil prvo potezo v svoji vladi, saj je odstopil finančni minister Varufakis, in tudi od ravnanja tistih vlad in politikov, ki so zagovarjali zelo strogo politiko varčevalnih ukrepov, pravi Fajonova. Grčija bi morala narediti pomembne korake k reformam za modernizacijo države, da bo sposobna preživeti na dolgi rok.

Slovenija pa bi morala v pogajanjih voditi odgovorno in modro politiko z razumevanje do grškega naroda, še pravi slovenska evroposlanka.

Grexita nikar Evroposlanec Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) nam je dejal, da je bil izid referenduma pričakovan, njegovo sporočilo pa je, da je grški narod izrekel podporo stališčem grške vlade, da ne bodo nekompromisno sprejeli zahtev trojke. Šoltes opozarja, da nekatere zahteve mejijo na kršitve človekovih pravic.

Šoltes upa na kompromis, saj bi nesprejetja dogovora škodovalo tako Grčiji kot EU. Nekdanji predsednik računskega sodišča opozarja še na odgovornost bank v grški zgodbi, pri čemer gre za "veliko sprenevedanje". "Najslabša možnost bi bila nadaljevanje groženj in pristajanje na grexit, ker bi izgubili vsi, to pa lahko tudi resno zamaje odnose znotraj EU."