Če se tujemu delavcu izteče pogodba, nastane velika težava

Težave z Vegradom so hude, tuji delavci so ob stečaju podjetja, tako kot slovenski državljani, upravičeni do štirih in pol minimalnih slovenskih plač iz naslova neizplačanih plač, odpravnin in odškodnin v primerih neizkoriščenega dopusta. Če pa tujemu delavcu v obdobju agonije podjetja, ko več mesecev ni dobil plače, poteče tudi pogodba o zaposlitvi, ni upravičen do sredstev jamstvenega sklada.

Na jamstvenem in preživninskem skladu ste bili v preteklih dveh letih zaradi stečajev zelo dejavni? Dejstvo je, da se je v preteklih izjemno povečalo število tistih oseb, ki so izgubile delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave. To lahko ponazorim s tem, da je bilo lani desetkrat več vlog kot leto prej. Letos je teh vlog manj, saj je bila lani murskosoboška Mura tista, ki je prispevala skoraj 2.600 delavcev oziroma njihovih zahtev, potem ko so izgubili delo. Letos "vleče" Prevent, ki pa je precej manjši in zahtevkov bo približno 1.300. Na Javnem jamstvenem in preživninskem skladu opažamo, da je slika vse slabša, alarmantna in samo upamo lahko, da ne bo še slabše, da se ne bi zgodila celo kakšna tako velika zgodba, kot je Merkur, ki je v velikih težavah, Vegrad pa je na koncu … Naj povem, da ni podatkov s terena o tem, kako je s konkretno gospodarsko družbo, mi lahko le slutimo in iz sredstev obveščanja izvemo o kakšni novi črni zgodbi.

Kdaj je trenutek, ko se v reševanje oziroma zagotavljanje sredstev za delavce vključi jamstveni in preživninski sklad? Ko delavec izgubi zaposlitev zaradi stečaja, ko mu stečajni upravitelj odpove pogodbo o zaposlitvi, se lahko delavec prek Zavoda za zaposlovanje RS, ki na terenu za nas pobira vloge, prijavi k nam, seveda mora še prej prijaviti svojo terjatev v stečajno maso podjetja, mi pa počakamo na podatke, ki nam jih dostavi stečajni upravitelj, in ko so vsi podatki zbrani, upravičencu izdamo odločbo, potem izplačamo denar, seveda največ štiri in pol minimalne plače iz naslova neizplačanih plač, odpravnine in odškodnine za neizkoriščeni dopust, ki delavcu pripada.

Koliko takšnih primerov se je letos oglasilo pri vas? Koliko delavcem ste letos že izplačali denar in kakšna je bila višina izplačila? Letos že izplačali okoli 3,8 milijona evrov, gre za 81 podjetij oziroma za delavce iz teh družb, skupaj je od nas dobilo denar približno 1.600 oseb. Ta hip pripravljamo veliko izplačilo 1.200 nekdanjim delavcem slovenjegraškega Preventa, skupaj bomo izplačali okoli 3,6 milijona evrov …

Kaj pa velenjski Vegrad? Mnogi so prepričani, da sledi stečaj. Nov pritisk na vašo blagajno? Pri Vegradu je veliko težav, ne delamo si pa prevelikih utvar, da se ne bo zgodil najbolj črn scenarij − stečaj. Težava pri velenjskem gradbincu je, da na zavodu ne moremo oceniti, koliko bo upravičencev za naša sredstva.

Seveda so vsi delavci, ne glede na državljanstvo, izenačeni in ob stečaju vaši upravičenci? Jasno! Vsi so ob stečaju upravičeni do naših sredstev! Tak primer je bil na primer Steklarska Nova, ko je bilo veliko nekdanjih delavcev hrvaških državljanov. Težavno pa je tudi, da se z vsakim dnem, ko se podaljšuje agonija velenjskega Vegrada, tujim delavcem počasi iztekajo tudi pogodbe o zaposlitvi, bliža se tisti trenutek, ko se delavčeva pogodba izteče, takrat pa po veljavni zakonodaji ni več upravičen do naših sredstev. Zdaj sploh ne vemo, koliko je delavcev v velenjskem primeru, ki bi bili do naših sredstev upravičeni.

Kolikšen je letni proračun jamstvenega in preživninskega sklada? Letos imamo predvidenih približno osem milijonov evrov in toliko bomo izplačali za pravice delavcev in pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin. Vendar v primeru Vegrada ali še večjega morebitnega problema, Merkurja, to podre našo finančno konstrukcijo. Sredstev torej nimamo načrtovanih, ampak to ni težava, ker nam dodaten denar zagotovi državni proračun. Ni bojazni, da upravičenci, ker nimamo načrtovanih dovolj sredstev, ne bi dobili denarja, do katerega so v skladu z našo zakonodajo upravičeni.

Katere so največje težave, s katerimi se pri tem "hvaležnem" delu spopadate? Največja težava je, da so delavci, preden se zgodi stečaj, praviloma že dolge mesece brez plače. Stečaj je za njih pravo olajšanje, ker po dolgih mesecih razmeroma hitro dobijo denar, do katerega so upravičeni.

V kolikšnem času? Od trenutka, ko se začne stečajni postopek, pa do dneva izplačila dva meseca. Kar je po mojem mnenju zelo hitro, ker moramo vnesti in obdelati zelo veliko podatkov o upravičencih. Prej pa, kot kažejo slovenske žalostne izkušnje, tudi po šest, sedem mesecev niso dobili plače. Je pa res, kot sem že povedal, da pri nas dobijo le štiri in pol minimalne slovenske plače, kar pomeni, da jim najbrž ostane še veliko neizplačanega. Če se v stečajno maso izteče nič ali premalo, tam ne dobijo ničesar. Vedeti moramo, da se ob stečaju najprej poplačajo veliki upniki, banke, dobavitelji, delavci pridejo na vrsto na koncu verige … Težava je, da z uvedbo stečaja čakajo tako dolgo, da na koncu ne ostane prav veliko, banke pa so v stečajnem postopku tako imenovani "izločitveni upniki", ki imajo hipoteke, kar pomeni, da se prednostno izplačajo. Koliko. je odvisno od vsakega posameznega primera.