Sreda, 6. 3. 2024, 23.18
8 mesecev, 2 tedna
"Če država ne vidi tega, ji je nemogoče pomagati"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,13
Skoraj stomilijonski je bil razkorak med oceno vrednosti in prejetimi ponudbami za ljubljansko železniško postajo, ki so jo bili kot najugodnejši ponudnik za 261 milijonov evrov pripravljeni graditi v konzorciju z Železniškim gradbenim podjetjem Ljubljana na čelu.
V zadnjih tednih se vrstijo informacije o izjemno visokih ponudbah gradbincev, ki tudi za petdeset odstotkov presegajo projektantske ocene, s katerimi se je v javna naročila podala država. Zadnji trije taki projekti so vsi vezani na železniške postaje. Tisto v Novi Gorici, ki jo je začel konzorcij slovenskih gradbenih podjetij graditi za 50 milijonov ali 18 milijonov evrov več od prvotne ocene vrednosti projekta, ter tisti v Ljubljani in na Jesenicah, kjer država zaradi previsokih ponudb izvajalcev sploh ni izbrala.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je skupaj z ekipo ljudi z direkcije za infrastrukturo in državnim inženirskim podjetjem DRI na primeru železniške postaje na Jesenicah hitela pojasnjevati, da ogromne razlike v prejetih ponudbah in prvotnih ocenah – v tem primeru je najnižja ponudba znašala 170 milijonov, prvotna ocena iz leta 2021 pa 83 milijonov evrov – niso plod slabega načrtovanja investicij.
Prvotne ocene so namreč praviloma narejene zelo v grobem, še preden so znane vse rešitve projekta, ki jih nato še usklajujejo z mnenjedajalci in lokalnimi skupnostmi. Inženir direkcije za infrastrukturo Marko Movrin je pojasnil, da je bil osnutek idejne zasnove pri projektu železniške postaje na Jesenicah zelo drugačen od končne rešitve, ki predvideva tudi nova podhod in most ter dodatne manipulativne tire, kar skupaj obseg gradbenih del poveča za 20 odstotkov.
Ko so projektanti upoštevali vse spremembe ter vrednost gradbenih del prilagodili ne samo trenutnim stopnjam inflacije, temveč tudi pričakovanim podražitvam do dokončanja projekta, so izračunali, da bi bilo dela mogoče dokončati za 137 milijonov evrov.
Državo čakajo številne velike investicije
A ponudbe so na koncu krepko presegle tudi to oceno, saj je najugodnejša ponudba konzorcija s podjetjem Riko na čelu znašala 170 milijonov evrov, kar je še vedno četrtino nad posodobljeno oceno vrednosti projekta.
Podoba načrtovane nove železniške postaje v Ljubljani.
Še večji, skoraj stomilijonski je bil razkorak med oceno vrednosti in prejetimi ponudbami za ljubljansko železniško postajo, ki so jo bili kot najugodnejši ponudnik za 261 milijonov evrov pripravljeni graditi v konzorciju z Železniškim gradbenim podjetjem Ljubljana na čelu. Na direkciji za infrastrukturo so vse ponudbe zavrnili in nedavno napovedali, da bodo postopek ponovili, kar bo investicijo za nekaj mesecev zamaknilo.
Če se bo slučajno uresničil scenarij, po katerem bodo prisiljeni zapreti cementarno v Anhovem, bodo cene betona poskočile na 150 evrov za kubik ali več. Trg se na take stvari pač odzove.
Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS
Kakšna bo torej usoda velikih državnih investicij, ki naj bi se v prihodnjih letih zaradi črpanja evropskih sredstev le še okrepile? Tako ministrica Bratušek kot vodja sektorja za investicije v železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič glede cen nista preveč optimistična, saj so po njunem mnenju visoke cene "nova realnost na trgu, ki jo narekujejo razmere na trgu ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in širše".
Ficko: Tujcev, ki bi se tepli za posle pri nas, ni
O tem je za Siol.net spregovoril tudi Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki pravi, da je čas, da se predstavniki države sestanejo z izvajalci, pogledajo cenovna izhodišča, pripravijo analize, kakšne so za gradbince in državo še sprejemljive cene, ter na podlagi tega zastavijo projekte.
"Tako bo veliko manj slabe volje. A tega na ravni države nihče ne želi storiti, saj kot slep konj sledijo paradigmi o najnižji mogoči ceni. Predlagal bi jim postopek s pogajanji, ki je povsem transparenten postopek," pravi Ficko, ki kot primer navaja SŽ ŽGP, ki je praktično državno podjetje, v katerem pa so povedali, da svojih ponudb ne bodo popravljali navzdol, tudi če država stokrat ponovi razpis. "In jih povsem razumem, da tega ne morejo narediti," pravi Ficko.
Sogovornik opozarja, da so se cene v gradbeništvu zaradi vseh negativnih dogodkov, najprej epidemije, potem vojne v Ukrajini in energetske krize ne samo pri nas, temveč tudi v tujini v zadnjih štirih letih povišale tudi za sto odstotkov. "Če država tega ne vidi, ji je težko pomagati," opozarja.
"Ko ocenjujemo ponudbe, ki so v javnosti odmevale kot zelo visoke, se moramo najprej vprašati, kakšna je bila projektantska cenovna podlaga za izračun razpisne cene. Drugo vprašanje je, ali so bili popisi del pravilno in natančno izvedeni. Dejstvo pa je, da govorimo šele o razpisih in ne o projektih, ki bi se dražili med gradnjo," o visokih ponudbah izvajalcev za državne projekte, ki so v zadnjem času šokirale javnost, pravi Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.
"Izvajalci del so mi na primer povedali, da projektanti še vedno obračunavajo v svojih popisih del vgradnjo in prodajo kubičnega metra betona po petdeset evrov, čeprav vsi vemo, da so te cene povsem nerealne. Tržne cene kubičnega metra betona se danes gibljejo okoli sto evrov brez DDV. Če pa se bo slučajno uresničil scenarij, po katerem bodo prisiljeni zapreti cementarno v Anhovem, bodo cene poskočile na 150 evrov za kubik ali več. Trg se na take stvari pač odzove," svari sogovornik.
Na vprašanje, ali bi pomagalo, če bi več projektov odprli za tuje ponudnike, Ficko odgovarja, da ni prepričan, da bi se tujci tepli za posle pri nas. "Tudi v EU se namreč odvija ogromno gradbenih projektov. Gradbeništvo je tudi relativno zaščiten trg povsod. Poglejte samo, koliko slovenskih podjetij dela v Avstriji. Tja je skoraj nemogoče priti," pravi.
UMAR: Pričakovati je nadaljnjo rast investicij
Na dinamične razmere v gradbeništvu so v nedavni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj opozorili tudi v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer navajajo, da so se investicije v zgradbe in objekte lani povečale za skoraj 24 odstotkov, kar so deloma spodbudile višje javne investicije.
"Skladno s tem se je po podatkih nacionalnih računov močno okrepila rast dodane vrednosti v gradbeništvu. Rast gradbene aktivnosti je znašala 19 odstotkov, najvišja je bila v specializiranih gradbenih delih (31 odstotkov), visoka pa tudi v gradnji inženirskih objektov (20 odstotkov) in gradnji stavb (11 odstotkov). Nanjo je spodbudno vplivalo tudi odpravljanje posledic avgustovskih poplav," navajajo v Umarju.
Tudi v letošnjem letu v uradu pričakujejo nadaljnjo rast investicij (4,2 odstotka) v gradbeništvu, pri čemer se opirajo predvsem na podatek o izdanih gradbenih dovoljenjih – število predvidenih novih stanovanj v teh dovoljenjih se je v zadnjih treh letih povečalo za 56 odstotkov – ter nadaljevanje "visoke investicijske aktivnosti države, spodbujene s sredstvi za obnovo po poplavah in s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost".
Ob razmeroma visoki stopnji izkoriščenih zmogljivosti v gradbeništvu po oceni Umarja obstaja tudi precej negotovosti, saj bi lahko dodatno povpraševanje zaradi sanacije škode po poplavah povišalo cene v gradbeništvu in izrivalo druge investicije.
