"Če dopolnilno zavarovanje ukinemo, sesujemo zdravstveni sistem"

Minister za zdravje Tomaž Gantar pripravlja štiri možnosti za reformo financiranja javnega zdravstva, so včeraj pisale Finance, ki so tudi objavile štiri neuradna izhodišča za reformo financiranja javnega zdravstva, in sicer: ‒ ukinitev dopolnilnega zavarovanja, višji prispevki delojemalcev, ‒ ukinitev dopolnilnega zavarovanja in nova neto obvezna dajatev, ‒ ukinitev dopolnilnega zavarovanja in novo obvezno zavarovanje za izločene storitve, ‒ prenos dopolnilnega zavarovanja na zavod za zdravstveno zavarovanje

Zavarovalnice, ki ponujajo možnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to so Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, smo povprašali za mnenje o predlaganih spremembah.

Kakšna rešitev je ukinitev dopolnilnega zavarovanja? "Če danes preprosto rečemo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinemo, sesujemo zdravstveni sistem. Gre namreč za 450 milijonov evrov, ki bi jih odvzeli našemu zdravstvu. Če pa želimo ta sredstva nadomestiti z dodatnimi ali novimi prispevki, sesujemo gospodarstvo," so prepričani na Vzajemni, kjer opozarjajo, da je večja težava v tem, da ljudje poleg obveznega in dopolnilnega zavarovanja za zdravstvo namenijo še približno 400 milijonov neposrednih plačil iz žepa. Gre za sredstva, ki jih plačujejo samo bolni in pri katerih ni nobene solidarnosti, poudarjajo na Vzajemni.

Sistema zdravstvenega varstva ni mogoče reformirati brez posegov v delovanje in organiziranost javne zdravstvene službe, je prepričan izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj v Adriatic Slovenici Ivan Gracar. Dodaja, da je pri financiranju zdravstvenih storitev treba poleg javnih zagotoviti tudi zasebna sredstva. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bi bilo potrebno nadgradnje predvsem v zagotavljanju podatkov za zavarovalnice, je po njegovih besedah uspešno pri zbiranju zasebnih virov, saj vključuje tudi zdravi del populacije. Ker pa uradnih gradiv na zavarovalnici niso prejeli, celovitega odgovora Gracar ni podal.

V Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici se po svojih navedbah zavedajo potrebe po spremembi zdravstvenega sistema v Sloveniji. Menijo, da tudi v prihodnje lahko kot zavarovalnica z ustrezno ponudbo zdravstvenih zavarovanj pripomorejo k stabilnosti zdravstvenega sistema in s tem k dostopnosti zdravstvenih storitev. Vendar pa poudarjajo, da morajo biti tovrstni posegi premišljeni. Dodajajo še, da zdravstvena zavarovanja omogočajo obvladovanje finančnega tveganja posameznika in njegove družine v primeru izgube zdravja, to lahko ob nezavarovanosti za posameznika pomeni visoke stroške zdravljenja.

Monopol ni rešitev Monopolizacija zdravstva po mnenju Vzajemne ni rešitev, v zavarovalnici predlagajo, da bi razmišljali o tem, kako doseči večjo konkurenčnosti tako na strani izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi plačnikov. "Dopolnilno zavarovanje je bilo vsa ta leta rešitelj za slovensko zdravstvo, saj je ZZZS v primeru izgub preprosto povečal tiste deleže v cenah zdravstvenih storitev, ki jih krijejo zavarovalnice. Na ta način so se posredno na zavarovance potihoma prenašali stroški iz javnega financiranja, da smo lahko ohranjali enako košarico pravic," navajajo.

Kakšne bodo rešitve … Ivan Gracar iz Adriatic Slovenice pojasnjuje, da so rešitve, ki so povezane s financiranjem, zavarovalnice predložile in predstavile že leta 2011, vendar do zdaj odgovorov ali komentarjev niso prejeli. Podobno odgovarjajo na Triglavu, kjer še dodajajo, da bo, če bo zavarovalnica sodelovala v razpravi o vsebini morebitnih predlogov, to sodelovanje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.

Medtem na Vzajemni poudarjajo, da bi se zavarovalnice morale z izvajalci pogajati o tem, kaj kupujejo in po kakšni ceni. Prepričani so, da bi bil tak sistem bolj pregleden in učinkovit. Dodajajo še, da je v Sloveniji treba urediti tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe in da bi bilo smiselno urejanje financiranja zdravstvenega varstva združiti z urejanjem financiranja dolgotrajne oskrbe. So pa zavarovalnice le eden od deležnikov v sistemu, ki bi moral biti po mnenju Vzajemne vključen v oblikovanje predloga, ki bi zagotovil stabilno zdravstveno varstvo za vse prebivalce.