Bratuškova: To je bila gasilska akcija in ogenj je bil pogašen

Bratuškova je ponovila: "Ves čas sem govorila, da ne potrebujemo pomoči, potrebujemo pa čas. To sem velikokrat povedala." Bratuškova je poudarila, da je njena vlada dokazala, da lahko reši težave. "V rekordnem času smo pripravili ukrepe, ki so zadovoljili tudi EU. Uspelo nam je z dvema zadolžitvama, ki nam dajeta čas, da sami rešimo težave. Ponosna sem na ekipo, ki je delala noč in dan. To pa je šele začetek," je bila optimistična Bratuškova, ki je tudi poudarila, da v samo nekaj mesecih ni mogoče spremeniti tistega, kar smo počeli narobe v preteklosti. "To je bila gasilska akcija in ogenj je bil pogašen, zdaj pa moramo zavihati rokave, da začnemo graditi prihodnost, Vse, kar delamo, delamo zaradi nas samih, ne zaradi Evrope ali kogar koli drugega," pravi premierka in dodaja, da se pravo delo šele začne in da si bo njena vlada povrnila zaupanje ljudi. Kot je še povedala Bratuškova, Slovenijo čaka predvsem nov zagon gospodarstva, k čemur bo veliko pripomoglo tudi očiščenje slovenskih bank.

Finančni minister Uroš Čufer je o oceni ukrepov, ki jo je Slovenija prejela iz Bruslja, dejal, da so priporočila skladna s pričakovanji in s tem, kar je vlada zapisala v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti. "To kaže, da imamo na diagnozo stanja in potrebne predpisane ukrepe isti pogled kot evropska komisija," je povedal Čufer. Po njegovem so priporočila, ki jih je dobila vlada, neke vrste dokaz oziroma potrdilo, da "gremo v pravo smer in da so ukrepi primerno zastavljeni."

Čufer je poudaril, da Slovenija sprejema ukrepe predvsem zaradi sebe, zato jih mora na temu primeren način tudi izvesti. Nekatere ukrepe smo že izvedli, vendar je to šele začetek in Slovenijo veliko ukrepov še čaka, je dejal Čufer, "saj pri našem teku na dolge proge merimo šele prvi vmesni čas, in ta ni slab, mi pa nismo pretirano zadihani. Mislim, da bomo lahko s takšnim tempom nadaljevali tudi naprej."

Na vprašanje, kaj namerava vlada storiti glede primanjkljaja – Evropska komisija namreč v poročilu izrecno priporoča, da je ta 4,9-odstoten z že všteto dokapitalizacijo bank, medtem ko je vlada v programu ukrepov zapisala, da bo ta letos 7,9-odstoten – je Čufer odvrnil, da so številke v poročilu komisije iste, kot so v vladnem programu. "Številke so skladne in izhajajo iz našega programa stabilnosti. Tudi vsi ukrepi, ki smo jih potem še naknadno izvedli po izvedbi programa stabilnosti, predvsem dogovor s socialnimi partnerji o znižanju plač, so tudi že zajeti, tako da ne pričakujem kakšnih dodatnih stvari." Čufer je še dodal, da bo vlada, kot je že povedala, poiskala še dodatne ukrepe.

O priporočilu Bruslja, naj se opravi neodvisna ocena stanja v bankah v državni lasti, saj 900 milijonov evrov naj ne bi zadoščalo za njihovo dokapitalizacijo, je Čufer dejal, da v tem ne vidi težave. "Stresne teste in preglede portfelja redno izvaja Banka Slovenije, banke samo to počnejo še bolj pogosto, zato bomo za oceno zaprosili še zunanjega ocenjevalca. To bomo opravili čim hitreje, kot veste, je čiščenje bančnega portfelja ena od prioritet." Premierka Bratuškova je ob tem dodala, da je oceno o potrebnem kapitalu pripravila Banka Slovenije, vlada pa bo naredila vse, da pride do korektnih številk. "Pomembno pa je, da se čiščenje bank ne ustavi, to je naš ključni cilj," je dodala predsednica vlade.

Bratuškova je na vprašanje, kaj lahko država še naredi na prihodkovni strani razen dviga davkov, odgovorila, da v tem pogledu računa predvsem na gospodarsko rast. "Ukrepi so po naši oceni sestavljeni tako, da bodo na vse skupaj najmanj vplivali. Zato smo neprestano poudarjali, da je treba javne finance konsolidirati na obeh straneh, ne samo z varčevanjem," je pojasnila. Minister Čufer pa je napovedal, da se bo vlada v okviru zmanjševanja izdatkov lotila vprašanja pokojnin, "čaka pa nas tudi kar nekaj ukrepov na strani racionalizacije poslovanja v javnem sektorju, tako v ožjem kot širšem delu države. V mislih imam obči in zdravstveni sektor".

Čufer je še pojasnil, da vlada v programu stabilnosti kot prihodkov v proračun ni upoštevala prihodkov od privatizacije podjetij, ki jih je uvrstila na seznam za prodajo. Gre za enkratne prihodke, na podlagi privatizacij pa država dolgoročno ne more utemeljevati večje porabe, je dejal Čufer in dodal, da bo vlada prihodke od privatizacije porabila za zmanjšanje javnega dolga.

Kot je znano, je Evropska komisija dala Sloveniji še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja, obenem pa ji je tudi naložila, da mora v štirih mesecih pripraviti številne nove ukrepe.