Bratuškova: Možna je tudi vlada brez SD

Kranjčanka in Štajerka je neposredna sogovornica, kljub temu pa na vprašanje o iskanju novega predsednika vlade ni šla na prvo žogo. V intervjuju za Planet Siol.net je odgovarjala na vprašanja o polovičarstvu Zorana Jankovića, "odtaljevanju" Igorja Lukšiča in mandatarski kompetenci Igorja Šoltesa. Bratuškova, letnik 1970, je goreča nogometna navijačica, a si na vprašanje o favoritu v politiki vzame čas za razmislek. Nekdanja visoka uradnica finančnega ministrstva, ki je to funkcijo med drugim opravljala v času prve Janševe vlade, bi vladala tudi s tesno večino v parlamentu. Odgovorila je še na vprašanja, zakaj se PS boji predčasnih volitev, ali res pozorno posluša glas ulice in kaj pričakuje od predsednika Boruta Pahorja.

V šahovskem žargonu bi lahko rekli, da ste kralj. Podpredsednik PS Robert Golob je namreč na kongresu stranke dejal, da ste žrtvovali kraljico, mislil je na Zorana Jankovića. Kako se počutite kot kralj? Znam igrati šah, ne igram pa ga prav velikokrat, tako da različnih potez nimam dobro naštudiranih. Rekla bi, da se ne počutim kot kralj, ampak kot nekdo, ki se zaveda, v kakšnih razmerah se je znašla država. Poskušala bom narediti vse, da se te razmere rešijo v dobro države.

Kakšne so razmere v stranki po Jankovićevem umiku? Dejstvo je, da je PS nastala zaradi Zorana Jankovića. Po terenu še nisem veliko hodila, a mislim, da so odzivi kar dobri. V poslanski skupini pa je vzdušje enako, kot je bilo prej.

Kako pa člani stranke vidijo njegov polovičarski odhod? Verjetno se vsi sprašujete, ali je bila to dobra poteza. Zamrznjen status navsezadnje v statutu stranke ni predviden. Prvo dejstvo je, da je bila to njegova odločitev. Drugo dejstvo je, da imam, čeprav je to videti kot polovičarska poteza, skladno s sklepom sveta PS polna pooblastila za vodenje stranke. Tretje dejstvo je, da moramo novega predsednika ali predsednico izbrati na kongresu. To so dejstva.

Gospod Janković se ne more čez en teden ali pa čez tri mesece, grobo rečeno, odmrzniti. Tako kot drugi člani stranke, če bodo želeli postati predsednik, mora tudi gospod Janković kandidirati na kongresu in samo tako lahko spet postane predsednik. Mogoče je zamrznitev res malo nenavaden termin, ampak vse drugo je popolnoma enako, kot če bi šlo za odstop. To so dejstva, obstajajo sklepi, vsem, ki pridejo k meni na sestanke, to pokažem. Zdi se mi, da se potem ozračje kar malo umiri.

A težko se je znebiti vtisa, da gre tudi za problem ega oziroma ponosa. To težko komentiram. Tako se je odločil, niti najožji sodelavci niti poslanci nismo vedeli, kaj namerava. Izbral je pot, ki jo je izbral. Pomembno je, da se ve, da se je umaknil iz državne politike in da se zdaj vanjo res ne vtika.

Je pa dejstvo, da ima ta odločitev tudi politične posledice. Predsednik SD Igor Lukšič se z vami noče sestati, večinsko javno mnenje pa je, da gre za polovičarski odstop. Gospod Lukšič dela in se obnaša, kot misli, da je prav. Očitno je njemu bolj pomembna forma kot vsebina. Jaz nisem takšna. Če sem primerna sogovornica za predsednika republike Boruta Pahorja, težko ocenim, zakaj nisem primerna za gospoda Lukšiča, ki je iz iste stranke kot gospod Pahor.

Torej pri gospodu Lukšiču prej ali slej pričakujete nekakšno "odtaljevanje"? Ničesar ne pričakujem, njegov odnos je tak, kakršen je. Nimam težav s tem, kako se obnaša on, a po moji oceni ni čas za zelo radikalen in ultimativen besednjak.

Komunikacija s to stranko je vendarle stekla. O čem konkretno ste se pogovarjali? Pogovarjali smo se enako kot z vsemi – ali smo pripravljeni nekaj narediti, da rešimo politično krizo. Govorili smo tudi o konkretnih projektih, o katerih sem v javnosti že govorila. Politično razgreto ozračje bi se lahko umirilo, če bi se poenotili glede petih, desetih projektov, če bi našli najmanjši skupni imenovalec in široko koalicijo.

Ni treba, da se dogovorimo o sto straneh koalicijske pogodbe. Bistven je kratek in konkreten program, da stvari obrnemo v pravo smer, ker vidimo, da gre zdaj vse samo navzdol.

Pri gospodu Erjavcu je jasno, da ima interes za dogovor. Kakšen pa je bil odgovor gospe Potrata? So se pripravljeni pogovarjati tudi o projektni vladi? Sestanek s SD sem morala zapustiti malo pred koncem, ampak kot sem slišala od sodelavcev in razumela gospo Potrata, je njihov interes, da se pogovarjamo naprej.

A na koncu bo odločala parlamentarna matematika. Verjetno nimate interesa sestavljati vlado, ki bi imela podporo 45 poslancev, če bi se recimo uskladili s trojčkom, tu so sicer še nepovezani poslanci ... Brez SD bi vlado težko sestavili, ali mislite, da je tudi to možnost? Ne bi kalkulirala vnaprej. Je pa dejstvo, da se lahko koalicija sestavi tudi z nami in trojčkom ter morda še kakšnim poslancem.

A to je rob parlamentarne večine. Če se dogovorimo za točno določene projekte in se z njimi vsi strinjamo, ne vidim večje težave, tudi če je to rob večine. Verjamem pa tudi, da bi tisti, ki bi ostali v opoziciji, lahko podprli marsikateri naš projekt, ker je to za Slovenijo preprosto dobro.

Ste se pogovarjali tudi z nepovezanimi poslanci, ki znajo biti jeziček na tehtnici? Ne še.

Se boste sestali tudi z njimi? Pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi. Zdaj se pogovarjamo s parlamentarnimi strankami, verjetno se bomo sestali tudi z nepovezanimi poslanci.

Trije nepovezani poslanci in poslanca manjšin imajo skupaj pet sedežev. Kot razumem, dva manjšinska poslanca nočeta biti jeziček na tehtnici. Če pa obstaja večina za vlado, nista dejavnik, ki bi to ovirala. Tako sem razumela njuno držo v parlamentu.

Ste se s kom pogovarjali glede mandatarstva? Ste govorili z ljudmi, ki bi jih to morda zanimalo? V zadnjem času se pogovarjam z več ljudmi. Konkretno o imenih v tem trenutku ne bi želela govoriti.

To je namreč ključno vprašanje. Lahko se dogovorite o vsem, o programu, lahko imate lepe želje, ampak če ne bo človeka, ki bi peljal to barko, bo treba verjetno ubrati neko drugo pot. Če se bomo sposobni dogovoriti o projektih, me to manj skrbi. Ključno je, da se čim širše dogovorimo o tem, kaj Slovenija potrebuje takoj, kaj smo sposobni izpeljati v letu, letu in pol, dveh letih. Če se bomo dogovorili, tudi zadnja pika na i ne bo ovira.

Vsekakor pa bo pomembno, kdo bo ta človek. Kakšne lastnosti pričakujete od mandatarja? Mora imeti karizmo, mora biti ekonomist? V politiki moraš imeti karizmo, predsednik vlade bi jo potreboval. Predvsem mora biti zelo umirjen in povezovalen. Mora se znati odločati.

Bi bil lahko predsednik vlade Igor Šoltes? Tudi to ime se v medijih večkrat pojavlja. Pozna delovanje državne uprave, pozna področje javnih financ, kar se mi zdi pomembno. Prav gotovo je ime, ki bi lahko bilo primerno. Nisem pa z nikomer govorila, ali je sprejemljiv, da me ne bi narobe razumeli, da komu dajem prednost. Ne pravim niti, da smo se s kom o tem pogovarjali, to je moje mnenje.

Imate pa verjetno časovni okvir, kako dolgo časa bi iskali rešitev glede mandatarja? Upam in verjamem, da če smo se sposobni dogovoriti, smo to sposobni narediti zelo hitro. Večmesečni dogovori ne bodo prinesli ničesar, v mesecu dni bi morali imeti rešitve na mizi. Nima smisla zavlačevati, res pa je, da lahko samo en človek v Sloveniji sproži to, da bomo imeli predčasne volitve. To je predsednik vlade.

Torej niste ravno naklonjeni spremembi zakona o vladi, kar gospod Erjavec omenja kot resno možnost. Zakaj to ni dobra rešitev? Ne bi rekla, da to ni dobra rešitev. To je bilo navrženo v medijih, a o tem se nismo pogovarjali, zakon še ni pripravljen, zato o tem bolj konkretno ne bi govorila.

Je pa to odpiranje poti do predčasnih volitev. Zakaj se bojite volitev? Kdo pa pravi, da se jih bojimo?

Človek dobi tak občutek, te možnosti v javnosti ne omenjate. Ni res, da se jih bojimo, povemo pa, zakaj v tem trenutku po naši oceni niso najboljša rešitev. Ljudje na ulici od nas zahtevajo spremembe. Če bi želeli, da bi imeli ljudje večji vpliv na to, kdo sedi v parlamentu, bi morali spremeniti zakonodajo. Sicer se lahko zgodi, da bodo po volitvah karte malo drugače pomešane, a za mizo bodo sedeli bolj ali manj isti ljudje. Če se danes ne moremo dogovoriti, se bomo po volitvah?

Ideja "ulice" je prehodna vlada, ampak za krajši čas, vi pa govorite o prihodnjem letu. Res ne vem, če se splača za tri mesece sestavljati vlado. Na pogovorih s strankami smo govorili tudi o tem, da damo na mizo možnost dogovora o predčasnih volitvah. Ena od možnosti bi bila, da bi bile prihodnje leto skupaj z evropskimi volitvami. To je odprto vprašanje, lahko se dogovorimo za krajši ali daljši čas.

Kaj bi naredili z bankami, če bi bili v vladi? Pri Slovenskem državnem holdingu imate manj pripomb kot glede slabe banke. Za nas so spremembe zakona o SDH-ju ključne, a ne gre za velike vsebinske spremembe. Gre za bistveno večjo transparentnost, ki bi povečala zaupanje ljudi, da se s tem premoženjem upravlja tako, kot je treba. Upam, da bo ta zakon potrjen.

Glede slabe banke pa smo opozarjali točno na to, kar zdaj pravi bruseljska trojka. Koncept je bil dorečen prehitro, niso se seznanili z dejanskim stanjem v bankah, niso poslušali opozoril, ki so jih dajali strokovnjaki in tudi mi v parlamentu. Najprej je treba vedeti, koliko je slabih terjatev, pod kakšnimi pogoji jih bomo izločali iz bank, kdo bo o tem odločal in koliko bo to stalo državo in državljane. Iskali so rešitve brez številk.

Kako vidite proteste ljudi? Eno od temeljnih sporočil je, da naj odide celotna politična elita. Ob takšnem odnosu, kot jih je imela država do ljudi, kjer se je samo grozilo, kako bo vse slabše, če ne bodo podpirali najbolj radikalnih ukrepov, protestnike razumemo. Čeprav sem šele eno leto v politiki, razumem, ko ljudje pravijo, da je treba vse počistiti. Čutim, da protestirajo tudi proti meni, čeprav sem na novo v politiki.

Če bi bile predčasne volitve prehitro, bi protestnikom onemogočile organiziranje v politično stranko. Mi smo naredili stranko v dveh mesecih. Zelo težko je po vsej Sloveniji narediti strankarsko mrežo in biti na koncu tudi uspešen.

Vi bi torej pozdravili institucionalizacijo protestnih gibanj? Eno je, da greš na ulico in poveš, kaj je narobe. Potem moraš znati to popraviti in uresničiti. Če želijo imeti vpliv na razmere, je to edini način. Ne znam si predstavljati, da bomo vsi državljani po Facebooku glasovali za zakone, če si tako predstavljajo večji vpliv ljudi na odločitve.

Se vam zdi, da dovolj pozorno poslušate ljudi na ulici? Mislim, da jih zelo dobro slišimo. Na demonstracije nisem hodila, ker mislim, da je moja naloga, da kot poslanka rešujem probleme v parlamentu. Govorjenje, da bi morali vsi oditi, se me je zelo dotaknilo, ker sem tu šele eno leto, pa me dajejo v isti koš s tistimi, ki že 20 let krojijo slovensko politiko.

Morda pa jih ne poslušate dovolj pozorno, saj ste rekli, da se volja ljudi s spremembami referendumske zakonodaje ne omejuje. Dejstvo pa je, da bodo določene teme na referendumih prepovedane. Ne omejujemo jih pri številu podpisov, potrebnih za pobudo za začetek zbiranja podpisov, in pri številu podpisov za razpis referenduma. Dejstvo je, da že danes nekatere teme niso dovoljene. Poglejte zadnje odločbe ustavnega sodišča. Zdajšnji predlog še ni dokončen, mi smo zahtevali kar nekaj omejitev, o človekovih pravicah recimo ne moremo in ne smemo odločati na referendumu. Prav tako mora biti ena od omejitev, da ne odločamo o davkih in drugih dajatvah.

Ste goreča nogometna navijačica. Kaj pa med politiki, kdo bi bil tak, da bi mu dali svoj glas? (Dolg razmislek.) V preteklosti mislim, da je bil Janez Drnovšek tisti, ki je imel pravo držo in je znal stvari držati skupaj. Znal je sprejemati kompromise, znal je druge pripraviti do tega, da sedejo za isto mizo in se dogovorijo.

V zdajšnji politiki pa bi morala kar malo razmisliti. Težko bi rekla, da je kateri od zdajšnjih politikov moj vzornik. Moja slaba izkušnja v politiki je, da ko se z nekom pogovarjaš brez kamer, se lahko dogovoriš vse. Ko pa pridejo kamere, potem je to drug človek. To me v naši politiki najbolj moti. Jaz nisem takšna in ne znam biti.

Kakšno je vaše mnenje o predsedniku Borutu Pahorju? Je dober politik, to kažejo tudi funkcije, ki jih je zasedal. Kot predsednik vlade se mi je zdel premalo odločen, zato je izgubil podporo v vladi in smo odšli na predčasne volitve. Bil je dober predsednik državnega zbora, mislim, da bo tudi dober predsednik republike.

Imel bo pomembno vlogo v naslednjih mesecih. Kaj pričakujete od njega? Kot predsednik bo opravil neko vlogo. V volilni kampanji je bil njegov slogan Skupaj. Verjamem, da bo znal pomagati pri političnih dogovorih.

Ste uspeli prebrati poročilo protikorupcijske komisije? Glede na težo poročila bi ga morali. Nisem ga prebrala natančno v celoti. Če ste iz mojih besed v nekem intervjuju razumeli, da poročilo ni pomembno, tega nisem hotela reči. Treba pa je vedeti, da se ne nanaša samo na Jankovića in Janšo, ampak tudi na druge predsednike.

Je bolj verjetno, da bomo dobili drugo vlado ali da bomo šli na predčasne volitve? Ocenjujem, da je nova vlada zelo realna možnost. Verjamem, da bi to lahko vzdušje v državi zelo hitro razelektrilo in da bi se vse skupaj obrnilo na bolje, ko bomo naredili potrebne korake.