SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Borba za občino Ankaran ga je stala tudi zaposlitve

4

termometer

Kandidat za župana Gregor Strmčnik je predsednik krajevne skupnosti Ankaran in eden najbolj zaslužnih za to, da bodo v nedeljo prve županske volitve v samostojni občini Ankaran.

Nemoč, ignoranca, aroganca so besede, s katerimi Gregor Strmčnik opisuje razloge za ustanovitev občine Ankaran. Za svojo odločitev, da se odcepijo od MO Koper, so Ankarančani plačevali visoko ceno. V Kopru so se recimo odločili, da bodo ceste spreminjali iz dvosmernih v enosmerne, ter tako Ankarančanom povzročil 20 kilometrov daljšo pot. Pred volitvami so enosmerni cesti vrnili dvosmernost. Ankarančanov ne preseneti več niti to, da je zdaj njihov Ankaran bolj čist kot kadarkoli. Na vprašanje, ali je to kaj povezano z dejstvom, da je Strmčnikov protikandidat direktor koprske komunale Gašpar Gašpar Mišič, se Strmčnik samo nasmehne.

Z Gregorjem Strmčnikom smo se pogovarjali v lokalu, kjer so na svoje table namesto ponudbe napisali: "Naš lokal ni namenjen političnim aktivnostim, a smo se zaradi namernega priseljevanja in s tem kršenja demokratične pravice poštenega voljenja krajanov Ankarana odločili, da podpremo pravično opcijo. Hvala za razumevanje." Kot najbolj viden član civilne iniciative za samostojno občino nam lahko poveste, zakaj mora biti Ankaran samostojna občina. Pobuda za ustanovitev občine Ankaran je v letu 2008 začela svoje aktivnosti za odcepitev od MO Koper, ker so naša stališča, razmišljanja, naša volja prebivalcev in nemoč uveljavljanja le te dosegli takšno stopnjo, da je bila ustanovitev občine Ankaran edini mogoč način, s katerimi smo lahko zaščitili naravne danosti Ankarana, Valdoltre, Debelega rtiča in Lazareta.

Ankaranu ni bila potrebna občina in meni ne županstvo, če bi stališča krajevne skupnosti upoštevali. Vendar sklepov sveta zaradi arogance in ignorance tako državnih kot lokalnih organov že desetletja nihče ne upošteva.

Torej se težave Ankarančanov niso začele s prihodom Borisa Popoviča za župana v Kopru. Tako je. Ankaran je imel že 30 let velike težave pri soudeležbi pripravljanja javnih zadev. Predvsem pri prostorskem načrtovanju. Spomnite se samo poskusa izgradnje plinskega terminala na Debelem rtiču na območju mladinskega zdravilišča leta 1992. Ali pa urbanistične zasnove pozidave Debelega rtiča s turistično apartmajskimi kompleksi leta 1996. Vse to smo preprečevali v obliki civilnodružbenih gibanj. V tistem obdobju smo bili še uspešni. V zadnjem času pa vedno manj.

Nasprotovanju izgradnji tretjega pomola in 4500 zbranim podpisom proti izgradnji, kot tudi 54 pripombam krajevne skupnosti Ankaran nihče ni prisluhnil. Nobena izmed pripomb ni bila upoštevana. Načrtovalci v Ljubljani so se o našem prostoru in prihodnji gradnji dogovarjali v Kopru mimo ljudi, ki tu živimo. Po tehtnem premisleku, nikakor ne brezglavo, smo se odločili, da je ustanovitev samostojne občine edina pot. Z vložitvijo zahteve po ustanovitvi občine Ankaran smo lahko preprečili, da bi krajevno skupnost Ankaran razdelili na dva dela. Le z začetkom ustanovitve občine smo lahko to zaustavili.

Razmerje z občino Koper je zelo napeto. Kako boste sodelovali s preostalimi obalnimi občinami? Že zadnja tri leta, odkar vodim svet krajevne skupnosti v tej sestavi, preostale obalne občine pozivamo k sodelovanju. Z občino Milje, ta je na italijanski strani, smo vzpostavili sodelovanje, saj je Miljski polotok treba opazovati kot enoten prostor. Urejanje tega prostora bo potekalo v sodelovanju z MO Koper, občino Ankaran in občino Milje.

Zakaj v Sloveniji potrebujemo čez 200 občin? Projekta občine Ankaran ne smemo opazovati kot projekt ločevanja, ampak kot projekt sodelovanja in kot dobro odskočno desko za vzpostavitev druge ravni lokalne samouprave, torej za vzpostavitev Primorske pokrajine. Ravno pomanjkanje tega segmenta je v Sloveniji največja težava. Težava ni število občin, lahko bi jih bilo 400.

Težava je pristojnost teh občin. Iz države bi bilo treba spustiti kar nekaj pristojnosti na pokrajine, občinam pa veliko pristojnosti tudi pobrati in jih prenesti na pokrajine.

Še vedno pa ljudje sodelujejo. Če niste mogli sodelovati kot krajevne skupnosti, zakaj pa bi lahko sodelovali kot občine? Ankaran bo čez tri mesece začel gospodariti po svoje. V preteklih letih smo bili od MO Koper odrezani. Nobene občinske javne službe niso delovale, razen da so pobirali smeti. Znano je, da že štiri leta ne financirajo delovanja krajevne skupnosti. Proračun MO Koper, ki se nanaša na krajevno skupnost Ankaran, se ne izvaja.

Le z lastnim angažiranjem in prostovoljnim delom, opravili smo več kot 13.400 prostovoljnih delovnih ur, opravljali smo vse tisto, kar smo Kopru plačevali, saj smo Ankarančani vplačevali v integralni proračun, povratnih sredstev pa nismo dobili. Sodelovanje z Ankaranom je ukinila MO Koper na ukaz župana Borisa Popoviča.

Na žalost pa je vsa komunikacija lahko potekala samo prek sodišč, kjer je Ankaran uveljavljal svoj prav, proti pogubnim projektom MO Koper v Ankaranu. V mislih imam poskuse odprodaje zemljišč na območju občine Ankaran, kar je nazadnje preprečilo ustavno sodišče. Kljub temu je v proračunu Kopra za 2014 "na prodaj" še vedno več kot 500 ankaranskih parcel v vrednosti več kot 100 milijonov evrov. In to tri leta po ustanovitvi občine Ankaran.

Očitno bo težko sodelovati tudi po odcepitvi. Koprčani in Ankarančani nikoli niso bili sprti, zato je prav, da bi tudi vodstvi lahko normalno sodelovali. V Ankaranu tu ne bo nobenih zadržkov, sčasoma pa se bodo stvari uredile tudi v Kopru.

Kaj so glavne težave Ankarančanov, ki jih morate rešiti v prihodnjih nekaj letih? Ankaran so desetletja zanemarjali. Mi bomo morali dvigniti kakovost življenja v naselju. Zato bo treba urediti in obnoviti kar nekaj javne infrastrukture, ki se v zadnjih letih ni ustrezno vzdrževala. Pred nami pa so bistveno večje ambicije, to pa je priprava kakovostnega dolgoročnega razvojnega načrta Miljskega polotoka. To je mednarodni projekt. Gre za načrt upravljanja naravnih, kulturnih, ekonomskih in prostorskih virov. Sodelujemo z ekonomsko fakulteto in fakulteto za arhitekturo.

Konec oktobra bodo v Ankaranu predstavljene prve zamisli v obliki delavnice, saj načrtovanje izvajamo skupaj s prebivalci Ankarana in po njihovi volji in pobudah. Prepričani smo, da dolgoročno načrtovanje ni stvar vsakokratne lokalne oblasti. Zato je treba dolgoročni načrt sprejemati soglasno z občinskim referendumom. Potem pa se ta razvojni načrt vsakokratni oblasti da samo v izvajanje.

Očitajo vam, da gre pri ustanavljanju občine samo za luški denar. Po drugi strani pa menda zavirate razvoj Luke Koper, ko ste proti tretjemu pomolu. Vsi ti očitki so zavajanje. Poskusi preprečitve nastanka občine Ankaran so temeljili na zastraševanju delavcev, da bodo izgubili službe, da bomo uničili Luko Koper, da bo Luka Koper propadla, če se ustanovi občina Ankaran. To so neumnosti. Luki Koper je treba pomagati, saj potrebuje dodatna privezna mesta in dodatni prostor za odlaganje tovora. Oboje je predvideno na območju občine Ankaran. Ni pa tretji pomol edina mogoča rešitev.

Tretji pomol je napačna rešitev, ki temelji na konceptualno zgrešenih in pa na zastarelih izhodiščih. Nasipavanje morja in širjenje površin za tovor na nasutem morju sta po našem mnenju ustavno sporna. Predvsem pa nepotrebna, kajti koprsko pristanišče ima v zaledju dovolj prostora za razliko od tržaškega ali reškega, ki imata hribovito zaledje.

Menda boste, če zmagate, od države zahtevali odškodnino. Gre za odškodnino za povzročeno škodo na področju občine Ankaran. Tako odškodnino in račun za povzročeno škodo bi moral državi izstaviti kdorkoli bi bil izvoljen. To ne more biti zgolj moj program.

V preteklih desetletjih se je zaradi nestrokovnih posegov pri širitvi pristanišča in pri poglabljanju in izčrpavanju mulja zaradi napačnih tehnoloških pristopov, kjer se mulj ni zadrževal v kasetah, tako kot se to počne danes, zgodilo to, da se je izkopani mulj v tretjem bazenu v celoti razlil nazaj v morje in po celotni severni obali Koprskega zaliva. Gre za enega največjih ekoloških onesnaženj v Republiki Sloveniji. Takšno širitev pristanišča je omogočala država. Takšno nestrokovno poglabljanje pa je izvajalo državno podjetje Luka Koper.

Ali se sploh lahko izračuna, koliko je škode? Strokovnjaki bodo ocenili, kakšna in kolikšna bosta potrebni sanacija in rekonstrukcija severne obale. Občina Ankaran ne pričakuje nikakršnih denarnih nadomestil. Pričakujemo pa priznanje napak iz preteklosti. Povzročeno škodo pa lahko država in občina tudi nedenarno poravnata. Republika Slovenija ima v Ankaranu kar nekaj premoženja. To bi bilo bolj kot ne simbolično priznanje škode, saj bi šlo premoženje iz javnega v javno.

Kaj vam to pomaga, da dobite neke parcele, če je obala še vedno uničena? Obalo bo treba sanirati. Zagotovo bomo tu izkoristili evropska nepovratna sredstva. Takšno sanacijo pa bo treba strokovno načrtovati. Po dozdajšnjih ocenah bo verjetno ta razliti mulj ostal v morju, saj bi dodatno prekopavanje povzročilo še dodatno onesnaženje. Od tod naprej naj ima besedo stroka.

Vas so iz Zavarovalnice Triglav odpustili zaradi krivdnih razlogov. Kaj se je zgodilo? Kako se je zadeva končala? Sodišče je pravnomočno razsodilo, da je bila moja odpoved nezakonita. Odprto pa imamo še, ali je bila moja razrešitev utemeljena ali neutemeljena. To sta dva ločena postopka.

Na sodišču se je izkazalo, da je Zavarovalnica Triglav zoper mene ukrepala na podlagi izsiljevanja Borisa Popoviča in takratnega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja. To je predsednik nadzornega sveta družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica mag. Vladimir Mišo Čeplak, ki me je razrešila, na sodišču pod prisego priznal. Grozila sta, da bosta MO Koper in Luka Koper pri Zavarovalnici Triglav odpovedala zavarovanja. Gre za nedopusten politični pritisk na državno podjetje, ki je imelo za posledice nezakonita dejanja.

Če je za Gašparja Gašparja Mišiča jasno, da za njim stoji Popovič, je v teh časih, ko vsi iščemo strice iz ozadja, vprašanje za vas, ali za vami še vedno stoji odvetnik Danijel Starman. Nikoli ni stal in nikoli ne bo. Ko sem vložil pobudo za ustanovitev občine, sem bil sam. Danes za menoj stojijo občanke in občani Ankarana, ki so skozi moje šestletno prizadevanje za bolj verodostojno organiziranost lokalne skupnosti prepoznali ta projekt tudi kot njihov in se veselijo, da bomo v prihodnje o Ankaranu odločali sami in da bomo z našim skupnostnim premoženjem v dobro prihodnjih generacij gospodarili sami.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin