Bolgar v Sloveniji delal za 1,6 evra na uro

V okviru projekta Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil so denimo naleteli na primer Bolgara, ki je za 1116 ur dela prejel le 1850 evrov. Koordinator projekta, ki ga ZSSS izvaja skupaj s Slovensko filantropijo, Marko Tanasić je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil problem črnega podizvajalstva v gradbeništvu. Poslovanje je transparentno le na ravni naročnika projekta, glavnega izvajalca in podizvajalca del, kar se dogaja v nadaljevanju verige, pa je zelo problematično, je poudaril.

Podizvajalci naj bi jemali delavce od podjetij z blokiranimi računi Podizvajalci naj bi namreč jemali delavce od podjetij z blokiranimi računi, s katerimi ne sklenejo nobene uradne pogodbe in so v lasti njihovih družinskih članov ali prijateljev. Denar za najete delavce plačajo na skrivne osebne račune ali na roko, delavci pa nato plačila ne dobijo od podjetja, v katerem so dejansko zaposleni, temveč prav tako z osebnih računov ali na roko.

Bolgar je za 1116 ur dela prejel zgolj 1850 evrov Zneski, ki so nakazani iz osebnih računov, so označeni kot "avans, posojilo, asignacija", torej ne kot plače, je poudaril Tanasić. V tej luči je predstavil primer Bolgara, zaposlenega pri podjetju Becka, ki je bil za svoje delo plačan 1,6 evra na uro. V okoli pol leta je za 1116 ur dela prejel zgolj 1850 evrov, vsak mesec pa je plačilo dobival na roke. In to je bil celoten strošek delodajalca z delavcem. Bolgar je v tem času delal tudi na večjih projektih, kot so Podmežakla, Situla in Srebrna hiša.

Sužnji 21. stoletja postajajo tudi vozniki Izkoriščanje delavcev so po Tanasićevih besedah zaznali tudi pri gradbenem projektu Sinteza, katerega naročnik je novomeška Krka. Šest delavcev migrantov je sporočilo, da so za opravljeno delo plačani prek blagajniškega lista na roko, torej ne dobivajo nobenih plačilnih list. To pomeni, da nimajo plačanih socialnih prispevkov. A ne le, da na področju pravic delavcev ni prišlo do napredka v gradbeništvu, sužnji 21. stoletja postajajo tudi vozniki, je v nadaljevanju povedal aktivist pri projektu Boris Perš.

"Na terenu so po dva, tri mesece, spijo v kabinah, živijo v nečloveških razmerah" Vozniki pri nekaterih delodajalcih po njegovih besedah opravljajo več del, so vozniki, delavci in spremljevalci, pri čemer se nakladanje in razkladanje tovora ne šteje v njihov delovni čas, temveč v odmor. Voziti morajo tako, da se ne vidi, koliko časa traja vožnja, kakšna je hitrost ipd. Ti delavci za vse nesreče, poškodovanje kamionov, tovora in kazni odgovornost (kljub zavarovanju) prevzamejo sami, na terenu so po dva, tri mesece, spijo po kabinah in živijo v nečloveških razmerah, je nanizal aktivist.

Perš je predstavil primer voznika, ki je na relaciji Ljubljana-Novo mesto v enem dnevu obiskal tri stranke, sam pobral in nato razložil 18 palet in 31 zabojev ter za to zaslužil 23 evrov. Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je v tej luči podal več zahtev. Ker si inšpekcijske službe ne izmenjujejo podatkov, pričakuje vzpostavitev ustreznih baz podatkov in njihovo povezavo, da bo imel denimo inšpektor za delo enak (hiter) dostop kot davčni inšpektor. Poleg tega mora Slovenija po njegovih besedah ratificirati konvencijo Mednarodne organizacije dela (ILO) o javnih naročilih, ki pri plačevanju delavcev preprečuje damping.

Podizvajalsko verigo je treba pregledati na vsaki ravni" Vsa javna naročila, vezana na večje infrastrukturne projekte, je treba odpreti, je dejal Lukič. Podizvajalsko verigo je treba pregledati na vsaki ravni ter preuči odgovornost in plačilo delavcev, je dodal. Nesprejemljivo je, da se uradniki, denimo v primeru projekta Podmežakla, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi, hvalijo, kako hitro poteka projekt, kar je v resnici posledica dela na črno in izkoriščanja delavcev, je prepričan.

Sindikalist je pozval še, da se naredi učinkovit pregled na področju cestno-tovornega prevoza. Nadzorne institucije - prometni inšpektorat in inšpekcija dela, policija in carinska uprava morajo stopiti skupaj in ugotoviti, kaj se dogaja, je menil.

Da se je število kršitev na področju nezadostnega počitka pri prevozu blaga skoraj podvojilo (med letoma 2009 in 2010 jih je bilo 707, med letoma 2011 in 2012 pa že 1285), ne more biti naključje, je sklenil.