Bo javnost morala plačevati dostop do informacij javnega značaja?

Kot v protestnem pismu opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije, pa tudi podpisniki in podpisnice dopisa proti zaprtju dostopa do informacij javnega značaja, je v predlaganih spremembah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) sporen amandma koalicije k 24. členu novele. Ta bi omejeval dostop do informacij za javnost in civilno družbo, na tak način pa onemogočal nadzor javnosti nad delovanjem centrov moči, interesnimi skupinami, javnimi naročili in podobno.

Koalicijske stranke so namreč že osmega decembra vložile dopolnilo zakona, po katerem bi lahko državni organi za dostop do informacij javnega značaja poleg materialnih stroškov, ki se plačujejo že zdaj, po novem zaračunavali še stroške dela.

Delo javnih uslužbencev, ki sodelujejo v pripravi dokumentov in informacij, je tako ali tako že plačano, zato ni potrebe, da bi ga plačali še ob njihovem posredovanju, opozarjajo tako v Društvu novinarjev Slovenije kot tudi v protestnem pismu, ki so ga podpisali predstavniki in predstavnice medijev, nevladnih organizacij in raziskovalnih institucij.

Z novelo zakona odklon od evropskih zavez Zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja sodi med osnovne naloge javne službe javnih oseb, zato je iz tega stališče ni sporna le predlagana novela zakona, temveč tudi že obstoječa praksa zaračunavanja materialnih stroškov, opozarjajo podpisniki protestnega pisma, naslovljenega na državni zbor, kjer bodo jutri na redni seji obravnavali nov predlog ZDIJZ.

Dopolnitev 24. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa predstavlja tudi odklon od evropskih zavez, ki jih je Slovenija leta 2009 sklenila s podpisom Konvencije Sveta Evropa o dostopu do uradnih dokumentov. Ta določa, da se za dostop do informacij javnega značaja lahko zaračunajo samo materialni stroški in poštnina.