Trinajst članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v odprtem pismu ugotavlja, da bi morali RTVS razbremeniti nekulturne komercializacije.
Zato vlado, državni zbor in državni svet pozivajo, naj poskrbijo, da njeno financiranje v celoti "preide na skrb državnega proračuna neodvisno od te ali one vladajoče politične garniture".
RTVS izgublja bitko s komercialnimi hišami
Kot v pismu ugotavljajo člani programskega sveta RTVS, slednja "izgublja bitko s komercialnimi hišami, ker z vrednotami, h katerim jo zavezuje njen nacionalni značaj, ne more dobičkonosno konkurirati njihovim tržno naravnanim projektom, ki nimajo takih omejitev". Kot pišejo, RTVS namreč "ni gospodarsko podjetje, ampak izrazito kulturna ustanova velikanskega dometa in vpliva ne le zato, ker posreduje dela umetniških vsebin, pač pa še posebno zato, ker goji - ker naj bi gojila - kulturo v najširšem smislu tega pojma".
"S svojim delovanjem naj bi bila torej zgled za kulturo naših medčloveških odnosov, kulturo družbenega in družabnega sobivanja ljudi, kulturno obravnavanje naše naravne in zgodovinske dediščine in - nikakor ne nazadnje - za kulturo civiliziranega in demokratičnega političnega dialoga," so zapisali.
Reklame - vrh ledene gore
V duhu teh pričakovanj je zato treba po njihovem prepričanju RTVS "razbremeniti nekulturne komercializacije, v kateri so reklame samo vrh ledene gore - in sicer tako, da preide njeno financiranje na skrb državnega proračuna neodvisno od te ali one vladajoče politične garniture," so zapisali.
"Zdravi temelji bi morali biti zagotovilo"
S tem bi, kot so prepričani, RTVS ostala oziroma postala tisti medij, "na katerega objektivno presojo dogajanj in pojavov v naši nacionalni skupnosti ne bodo, beri, ne bi mogli vplivati razni kapitalsko-politični pritiski". Zdravi temelji in dosedanji dosežki RTVS so oz. bi morali biti zagotovilo, da se bo ta kulturna ustanova z vsemi svojimi programi čim prej in čim globlje približala privlačnemu, pretehtanemu in odgovornemu delovanju, so še zapisali v odprtem pismu.
Pod izjavo, naslovljeno na vlado, državni zbor, državni svet in celotno javnost, so podpisani Jože Snoj, Jana Bezenšek, Stane Granda, Janez Gril, Tomaž Habe, Jože Hribernik, Janko Kos, Tanja Kuštrin, Tino Mamič, Bine Matoh, Stanko Okoliš, Hubert Požarnik in Ivan Štuhec. Na zadnji seji so predlagali, da bi izjava postala uradna izjava programskega sveta. Ker svet tega predloga ni sprejel, pa so napovedali, da jo bodo javnosti predstavili sami.
4
