Petek, 15. 5. 2026, 12.50
3 tedne, 4 dni
Boštjančič: Rast BDP rezultat investicij in odpornosti gospodarstva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Triodstotna medletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva, pravi finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič. To ne pomeni, da izzivov ni, je pa treba biti pri ocenah realen, dodaja.
"Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne," je danes v izjavi za medije v Ljubljani dejal Klemen Boštjančič.
"Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke statističnega urada in številke govorijo same zase," je poudaril.
Gospodarska rast, ki je v prvem četrtletju medletno znašala tri odstotke, s čimer je Slovenija skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic), po ministrovih besedah ni naključna. "Je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva," pravi Boštjančič.
Rast investicij in potrošnje gospodinjstev
Rast izhaja iz domačega trošenja, iz investicij in zaupanja ljudi v prihodnost. Posebej je vesel, da raste potrošnja gospodinjstev; ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se pred enim letom, "kljub temu da je bilo več denarja", ljudje na globalne razmere odzvali konservativno.
Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala, so po objavi statističnega urada, da je BDP realno medletno zrasel za tri odstotke, zapisali v Umarju. Ob tem opozarjajo tudi na poslabšanje gospodarskih obetov.
"V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano," je o izvoznih gibanjih povedala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Alenka Kajzer.
Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi vozil in kovin. Izvoz storitev je medtem upadel za 2,9 odstotka. Skupni izvoz je bil za 0,7 odstotka večji kot pred letom.
Z rastjo izvoza se je okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (1,4 odstotka), medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena z začetkom proizvodnje električnega twinga v Novem mestu. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.
Ob tem so pri Umarju opozorili tudi na nadaljevanje rasti investicij, predvsem gradbenih, ki je medletno porasla na 12,6 odstotka. Pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Visoka gradbena aktivnost se po njihovih pojasnilih odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila realno za 15 odstotkov višja kot pred letom.
Ob tem pri Umarju zaznavajo, da nekateri drugi podatki, kot sta davek na dodano vrednost in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, kažejo na nekoliko bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil negativen (-1,4 odstotne točke).
"Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno, in sicer 2,7 odstotka medletno, v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživilskih izdelkov ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv," je povedala Kajzer.
Pri Umarju so opozorili tudi na medletno krepitev rasti državne potrošnje za 3,9 odstotka predvsem predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država, od tega najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, ter tudi višjih izdatkov za blago in storitve.
Rastejo tudi investicije podjetij in države. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije države. Investicije v osnovna sredstva so se povečala za več kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za več kot 20 odstotkov. "To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi," je izpostavil.
Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja država višje od pet odstotkov BDP, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata.
Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. "Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost," je dejal.
Izzivi ostajajo
Dodal je, da ne želi ustvarjati slike, da izzivov ni. "So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ," je povedal.
Slovenija raste hitreje od večine evropskih držav, rast poganjajo domače investicije, potrošnja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopolitična negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva.
"To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni," je dejal in dodal, da dejstva kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna.
Na ministrstvu bodo po njegovih besedah še naprej vodili politiko, ki temelji na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev. "Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo," je povedal.
Glede gibanj do konca letošnjega leta je izrazil upanje, da bo podobno politiko - med drugim s strateškim vlaganjem države - vodila tudi naslednja vlada ter da bi manj "zganjali paniko med ljudmi" in bi povečali zaupanje v državo. Pričakuje, da bo gospodarska rast letos takšna oz. nekoliko višja od zadnjih napovedi mednarodnih organizacij, ki govorijo o dvoodstotni rasti. "Izzivov imamo dovolj. Želim si, da se s temi izzivi ukvarjamo in jim odgovarjamo ter da pustimo politikanstvo ob strani," je pozval.
Tudi več uvoza in izvoza
Domača potrošnja se je tako medletno povečala za 3,7 odstotka, pri čemer je šla poraba gospodinjstev navzgor za 2,7 odstotka, poraba države pa za 3,9 odstotka, je danes objavil statistični urad. Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka.
V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Menjava s tujino je tako rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotka.
V celotnem letu 2026 naj bi Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov zabeležila nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Gospodarska rast v začetku leta je spodbudna, je v odzivu na danes objavljene podatke o gibanju BDP v prvem četrtletju zapisala Banka Slovenije. Je pa opozorila, da se neposredni učinki vojne na Bližnjem vzhodu še niso odrazili in da povečana negotovost ter višja inflacijska pričakovanja slabšajo obete za nadaljevanje leta.
