Bavčar: Afera JBTZ je spremenila slovensko mentaliteto (FOTO in VIDEO)

Slišati je bilo vzklik "Drži se, Janez!", med množico pa je bilo videti tudi transparente: "Ferlinc=Baraba", "Čigav agent je Spomenka Diklič Hribar" in "Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja". Zaradi množice je na Roški nastal tudi prometni zastoj, ki pa se je že sprostil.

Nekdanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar je v stavbi nekdanjega vojaškega sodišča JLA napovedal odkritje plošče, nato pa je skupaj z akterji afere, med njimi ni bilo Borštnerja, odšel pred stavbo zdajšnje srednje ekonomske šole, na kateri je plošča. Izjav niso dajali, bodo pa sodelovali na okrogli mizi ob izidu knjige Igorja Omerze o takratnem dogajanju.

Pred obeležjem so se sicer zbrali nekateri akterji tedanjega dogajanja in protestniki proti zaprtju četverice, med njimi tudi zdajšnji evropski poslanec Milan Zver in nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk.

Zlovešča znamenja prekrivajo roški duh "Scena je vrednostno nabita, nostalgična. To, kar se je zgodilo pred 25 leti, je nekaj veličastnega v slovenski zgodovini, ker je rodilo slovensko pomlad, demokracijo in svobodo. Današnji čas pa nosi zlovešča znamenja, zato je treba vzdušje in filozofijo izpred 25 let ponovno prebuditi v slovenski javnosti," je za Planet Siol.net dejal Zver.

"Tukaj sem zato, da se spomnim na čas, ko sem kot mladi raziskovalec dnevno hodil sem, in zato, da skupaj pokažemo, da je prav, da se skupaj spomnimo tistih dogodkov v naši zgodovini, ki so jo potem spremenili."

Roška je lepša Turk, ki je nedavno odstopil z vseh funkcij v SDS, je odgovoril, da se zdaj, ko ni več v središču politike, počuti bistveno boljše. "V času Roške smo imeli bistveno lepšo prihodnost, kot se nam kaže zdaj," je pojasnil za Planet Siol.net.

Kaj piše na spominski plošči? Na spominski plošči je zapisano: "Tu je od 18. 7. 1988 do 27. 7. 1988 pred Vojaškim sodiščem JLA potekal proces proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Proces je sprožil množično civilno-družbeno gibanje, ki je skozi različne oblike protestov privedlo do uveljavitve političnih svoboščin in do padca nedemokratičnega režima. Ob bok procesu je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic s preko 100.000 člani, ki je kot organizacija deloval vse do osamosvojitve Slovenije."

Spremenjena slovenska mentaliteta Dogajanje se je nato z Roške preselilo na Metelkovo, kjer je v Muzeju sodobne zgodovine potekala razprava in predstavitev knjige nekdanjega člana kolegija Odbora Igorja Omerze z naslovom JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje. Igor Bavčar je povedal gre pri aferi JBTZ ne glede na to, da imajo mnogi, ki so takrat stali skupaj, danes različne politične poglede, "za stvari, ki so temeljito spremenile Slovenijo, slovenski narod, lahko bi rekel tudi njegovo mentaliteto". "Želim si, da bi tega otroka negovali, ne glede na to, da nov čas prinaša nove izzive," je dodal.

JBTZ in Patria Glede primerjave med afero JBTZ in zadevo Patria pa je dejal: "Seveda lahko z zanimanjem opazujem obtožnico, ki v enem in drugem primeru govori o neugotovljenem času, kraju in tako naprej. S tega vidika se mi zdi, da je še zelo veliko razlogov, da se vsakič znova spominjamo dogodkov izpred 25 let in se poskušamo v vseh nadaljnjih stvareh temu izogibati. Če bi delal nekatere druge paralele o vplivu politike na pravosodje, bi lahko našel celo vrsto primerov, v katerih je to nesporno. Kljub vsemu menim, da smo lahko dovolj ponosni na to, da se je začel nek proces. 25 let je po svoje veliko, v zgodovini narodov pa je to zelo majhna epizoda."

Kaj se je Franci naučil iz JBTZ-ja? Franci Zavrl je izpostavil, da je ponosen, ker je bil takrat kot urednik Mladine, ki je bila zastavonoša sprememb, del te zgodbe. "Današnje obletnice si ne sme nihče prisvajati, ne z ene in ne z druge strani. Iz preteklosti se lahko naučimo predvsem to, da smo v ključnih trenutkih sposobni stopiti skupaj. To se dajmo naučiti iz JBTZ-ja," je poudaril.

Kaj bi se morali vprašati roški prvoborci? Po njegovih besedah živimo danes v času, ko bi se moral vsak od tistih, ki imajo družbeno moč in so leta 1988 pridobili ugled, vprašati, kaj je pozitivnega ali negativnega prispeval k temu, kar imamo danes. Pojasnil je, da se to sam pogosto sprašuje, zato je potegnil nekaj potez, s katerimi želi dokazati, da je odgovoren državljan. Med drugim je tako preselil svoje podjetje iz tujine v Slovenijo, poleg tega pa je zagotovil, da zmeraj prijavi vsak lobistični stik.

Janša kot politični nasprotnik David Tasič je ob predstavitvi knjige Igorja Omerze o aferi JBTZ povedal, da je knjiga pomembna predvsem zato, ker so v njej zbrani dokumenti njihovih takratnih nasprotnikov. Ti dokumenti po njegovih besedah potrjujejo to, kar so sami že takrat slutili, in sicer, da je takratni politični vrh razmišljal, kako naj se izogne lastni odgovornosti s predajo zadeve na vojaško sodišče. To je bil po njegovih besedah manever, s katerim so poskušali odstraniti Janeza Janšo, ki je postajal vse bolj nevaren politični nasprotnik.

Kdaj bi bile usode četverice zapečatene Opozoril je, da prehitro pozabljamo, v kakšnem režimu smo živeli. "Prepričan sem, da če bi se ta proces zgodil pet ali deset let prej, bi bile naše usode bile zapečatene in o nas ne bi nihče nič vedel. Sreča, da se je to dogajalo v času, ko se je razkrajal ta totalitarni režim," je izpostavil in dodal, da je bila takratna podpora četverici hkrati podpora principom in temu, "da se režim končno spremeni in da zaživimo neko boljše in bolj svobodno življenje".

Napačno prepričanje o odločevalcih Janez Janša je povedal, da knjiga Igorja Omerze razkriva, zakaj se je takrat nekaj zgodilo in kdo je o tem odločal. Prepričan je, da bi bila situacija drugačna, če bi takrat vedeli vse to, kar vemo danes. Kot je dejal, smo živeli v napačnem prepričanju, ki se je v tistem času uspešno lansiralo s strani vladajoče politike.

Preusmerjanje pozornosti Ob tem je spomnil, kako je politika v javnosti preusmerila pozornost v vprašanje, v katerem jeziku bo četverici izrečena sodba, v slovenskem ali srbohrvaškem, pri čemer je bilo to četverici praktično nepomembno, glede na to, da jim je grozilo do 15 let zapora. Pomembno vlogo je pri razpletu situacije po njegovem prepričanju odigralo tudi vzdušje strahu, saj so se ob njihovi aretaciji mnogi spraševali, kdo bo naslednji.