SiolNET. Novice Slovenija
3,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Fotopotopis: kolodvori v prestolnicah držav s prostora nekdanje Jugoslavije

Avtobusne in železniške postaje, ki (nehote) kljubujejo spremembam in posodobitvam

3,70

termometer

avtobusne postaje
Foto: Matej Leskovšek

Slovenija je v obdobju svoje neodvisnosti v marsičem napredovala – a če pogledamo glavno avtobusno postajo slovenske prestolnice, je videti, da se je ponekod tudi pri nas čas ustavil še krepko prej.

Dobrih 25 let je minilo od razglasitve slovenske in hrvaške neodvisnosti, nekoliko pozneje pa so nastale še druge države na ozemlju nekdanje SFR Jugoslavije. Danes jih je tako kar sedem.

Prvi vlak je prišel v Ljubljano septembra 1849, ko so dunajsko Južno železnico gradila z namenom povezovanja prestolnice Dunaj s takrat najpomembnejšim avstrijskim pristaniščem Trstom. (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 5 Prvi vlak je prišel v Ljubljano septembra 1849, ko so dunajsko Južno železnico gradila z namenom povezovanja prestolnice Dunaj s takrat najpomembnejšim avstrijskim pristaniščem Trstom. (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 5 Prvi vlak je prišel v Ljubljano septembra 1849, ko so dunajsko Južno železnico gradili z namenom povezovanja prestolnice Dunaj s takrat najpomembnejšim avstrijskim pristaniščem Trstom. (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 5 Prvi vlak je prišel v Ljubljano septembra 1849, ko so dunajsko Južno železnico gradili z namenom povezovanja prestolnice Dunaj s takrat najpomembnejšim avstrijskim pristaniščem Trstom. (Foto: Matej Leskovšek)
4 / 5 Prvi vlak je prišel v Ljubljano septembra 1849, ko so dunajsko Južno železnico gradili z namenom povezovanja prestolnice Dunaj s takrat najpomembnejšim avstrijskim pristaniščem Trstom. (Foto: Matej Leskovšek)
5 / 5 Prvi vlak je prišel v Ljubljano septembra 1849, ko so dunajsko Južno železnico gradili z namenom povezovanja prestolnice Dunaj s takrat najpomembnejšim avstrijskim pristaniščem Trstom. (Foto: Matej Leskovšek)

Veliko se je spremenilo v prometnih tokovih med nekdanjimi prestolnicami socialističnih republik: Ljubljano, Zagrebom, Sarajevom, Beogradom, Skopjem in Podgorico, ki se je takrat še odzivala na ime Titograd. Prištejmo še Prištino, ki je bila glavno mesto ene od dveh avtonomnih pokrajin v Srbiji, danes pa je prav tako glavno mesto države, ki je sicer nekatere države, od sosednje Srbije prek nekaterih članic Evropske unije do oddaljenih držav po vsem svetu, še ne priznavajo.

Zagrebški Glavni kolodvor so odprli 18. avgusta 1892, zdaj pa skozi njega potuje 2,6 milijona potnikov letno. (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 4 Zagrebški Glavni kolodvor so odprli 18. avgusta 1892, zdaj pa skozi njega potuje 2,6 milijona potnikov letno. (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 4 Zagrebški Glavni kolodvor so odprli 18. avgusta 1892, zdaj pa skozi njega potuje 2,6 milijona potnikov letno. (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 4 Zagrebški Glavni kolodvor so odprli 18. avgusta 1892, zdaj pa skozi njega potuje 2,6 milijona potnikov letno. (Foto: Matej Leskovšek)
4 / 4 Zagrebški Glavni kolodvor so odprli 18. avgusta 1892, zdaj pa skozi njega potuje 2,6 milijona potnikov letno. (Foto: Matej Leskovšek)

Od schengenske članice do tistih, ki v Evropski uniji še dolgo ne bodo

Kar je prej bil notranji promet, je zdaj mednarodni promet. Slovenija je članica Evropske unije in del enotnega schengenskega prostora. Hrvaška je ujela še zadnji vlak za vstop v Evropsko unijo, a ji ni uspelo uresničiti sanj o vstopu v schengenski prostor (pa niti ne povsem po svoji krivdi).

Glavno beograjsko železniško postajo so gradili skupaj s prvo železniško progo v Srbiji, ki je povezovala Beogad in Niš. Progo so dokončali leta 1884, postajo pa po treh lerih gradnje eno leto pozneje. Danes ima status spomenika kulture velikega pomena. (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 5 Glavno beograjsko železniško postajo so gradili skupaj s prvo železniško progo v Srbiji, ki je povezovala Beogad in Niš. Progo so dokončali leta 1884, postajo pa po treh lerih gradnje eno leto pozneje. Danes ima status spomenika kulture velikega pomena. (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 5 Glavno beograjsko železniško postajo so gradili skupaj s prvo železniško progo v Srbiji, ki je povezovala Beogad in Niš. Progo so dokončali leta 1884, postajo pa po treh lerih gradnje eno leto pozneje. Danes ima status spomenika kulture velikega pomena. (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 5 Glavno beograjsko železniško postajo so gradili skupaj s prvo železniško progo v Srbiji, ki je povezovala Beogad in Niš. Progo so dokončali leta 1884, postajo pa po treh lerih gradnje eno leto pozneje. Danes ima status spomenika kulture velikega pomena. (Foto: Matej Leskovšek)
4 / 5 Glavno beograjsko železniško postajo so gradili skupaj s prvo železniško progo v Srbiji, ki je povezovala Beogad in Niš. Progo so dokončali leta 1884, postajo pa po treh lerih gradnje eno leto pozneje. Danes ima status spomenika kulture velikega pomena. (Foto: Matej Leskovšek)
5 / 5 Glavno beograjsko železniško postajo so gradili skupaj s prvo železniško progo v Srbiji, ki je povezovala Beogad in Niš. Progo so dokončali leta 1884, postajo pa po treh lerih gradnje eno leto pozneje. Danes ima status spomenika kulture velikega pomena. (Foto: Matej Leskovšek)

Za preostalih pet držav s tega prostora, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo in Kosovo, ostaja Evropska unija zunaj dosega. Tudi sama Evropska unija se preveč mora ukvarjati s seboj, da bi ji ostalo dovolj energije za (hiter) sprejem novih članic, ki tudi same morajo opraviti še veliko domače naloge pri približevanju evropskim merilom in vrednotam.

Sarajevo je svojo prvo železniško postajo dobilo leta 1882, to pa je nadomestila novejša iz leta 1950, ki nekaj še preostalih potniških vlakov sprejema še danes. (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 3 Sarajevo je svojo prvo železniško postajo dobilo leta 1882, to pa je nadomestila novejša iz leta 1950, ki nekaj še preostalih potniških vlakov sprejema še danes. (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 3 Sarajevo je svojo prvo železniško postajo dobilo leta 1882, to pa je nadomestila novejša iz leta 1950, ki nekaj še preostalih potniških vlakov sprejema še danes. (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 3 Sarajevo je svojo prvo železniško postajo dobilo leta 1882, to pa je nadomestila novejša iz leta 1950, ki nekaj še preostalih potniških vlakov sprejema še danes. (Foto: Matej Leskovšek)

Vlakov je vedno manj

Od Ljubljane do Skopja tako prehajajo avtobusi tri državne meje. Do Sarajeva ali Beograda dve. Vlaki, ki so nekoč vsakodnevno povezovali Ljubljano s Skopjem, pravzaprav Bitolo ali celo Atenami, in Sarajevom, pravzaprav še naprej z Mostarjem in Pločami, že dolgo ne vozijo več. Tako kot direktni vlaki med Ljubljano in Splitom ne.

Na stari železniški postaji v Skopju se je ob rušilnem potresu 26. julija 1963 ob 5.17 ustavila ura. Ta je postala simbol enega od največjih potresov na območju nekdanje Jugoslavije. V poslopje stare železniške postaje se je vselil skopski mestni muzej, Skopje pa je dobilo za takratne čase zelo sodobno železniško postajo (na fotografiji). (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 4 Na stari železniški postaji v Skopju se je ob rušilnem potresu 26. julija 1963 ob 5.17 ustavila ura. Ta je postala simbol enega od največjih potresov na območju nekdanje Jugoslavije. V poslopje stare železniške postaje se je vselil skopski mestni muzej, Skopje pa je dobilo za takratne čase zelo sodobno železniško postajo (na fotografiji). (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 4 Na stari železniški postaji v Skopju se je ob rušilnem potresu 26. julija 1963 ob 5.17 ustavila ura. Ta je postala simbol enega od največjih potresov na območju nekdanje Jugoslavije. V poslopje stare železniške postaje se je vselil skopski mestni muzej, Skopje pa je dobilo za takratne čase zelo sodobno železniško postajo (na fotografiji). (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 4 Na stari železniški postaji v Skopju se je ob rušilnem potresu 26. julija 1963 ob 5.17 ustavila ura. Ta je postala simbol enega od največjih potresov na območju nekdanje Jugoslavije. V poslopje stare železniške postaje se je vselil skopski mestni muzej, Skopje pa je dobilo za takratne čase zelo sodobno železniško postajo (na fotografiji). (Foto: Matej Leskovšek)
4 / 4 Na stari železniški postaji v Skopju se je ob rušilnem potresu 26. julija 1963 ob 5.17 ustavila ura. Ta je postala simbol enega od največjih potresov na območju nekdanje Jugoslavije. V poslopje stare železniške postaje se je vselil skopski mestni muzej, Skopje pa je dobilo za takratne čase zelo sodobno železniško postajo (na fotografiji). (Foto: Matej Leskovšek)

Železniške povezave s prestolnicami nekdanje Jugoslavije so zaradi njihove redkosti, počasnosti, v večini primerov tudi cenovne nekonkurenčnosti ostale predvsem še domena železniških navdušencev. Nekoč je med Ljubljano in Beogradom vozilo pet ali šest parov direktnih vlakov vsak dan, ki so se ponašali s slovitimi imeni: Akropolis, Simplon, Jugoslavija, zdaj se borijo, da bi v novem voznem redu, ki bo stopil v veljavo sredi decembra, ohranili enega čez vso leto in enega v novoletnem in poletnem obdobju.

Prvi vlak je na današnje črnogorsko ozemlje zapeljal leta 1901, a je v Podgorico prišel šele 26 let pozneje. Današnja postaja je na drugi lokaciji, kjer so jo pred skoraj 60 leti zgradili predvsem za progo Titograd (takratno ime za Podgorico)-Bar. (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 4 Prvi vlak je na današnje črnogorsko ozemlje zapeljal leta 1901, a je v Podgorico prišel šele 26 let pozneje. Današnja postaja je na drugi lokaciji, kjer so jo pred skoraj 60 leti zgradili predvsem za progo Titograd (takratno ime za Podgorico)-Bar. (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 4 Prvi vlak je na današnje črnogorsko ozemlje zapeljal leta 1901, a je v Podgorico prišel šele 26 let pozneje. Današnja postaja je na drugi lokaciji, kjer so jo pred skoraj 60 leti zgradili predvsem za progo Titograd (takratno ime za Podgorico)-Bar. (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 4 Prvi vlak je na današnje črnogorsko ozemlje zapeljal leta 1901, a je v Podgorico prišel šele 26 let pozneje. Današnja postaja je na drugi lokaciji, kjer so jo pred skoraj 60 leti zgradili predvsem za progo Titograd (takratno ime za Podgorico)-Bar. (Foto: Matej Leskovšek)
4 / 4 Prvi vlak je na današnje črnogorsko ozemlje zapeljal leta 1901, a je v Podgorico prišel šele 26 let pozneje. Današnja postaja je na drugi lokaciji, kjer so jo pred skoraj 60 leti zgradili predvsem za progo Titograd (takratno ime za Podgorico)-Bar. (Foto: Matej Leskovšek)

Potniških vlakov je vedno manj v vseh državah nekdanje Jugoslavije, a se v marsikateri izmed njih število vlakov zmanjšuje še veliko hitreje kot v Sloveniji. Tako sameva vedno več tirov po Bosni in Hercegovini, Srbiji, Kosovu ...

Z izjemo enega dopoldanskega vlaka iz Prištine v Skopje in njegove popoldanske vrnitve Kosovo praktično nima potniškega železniškega prometa, temu primerni pa sta velikost in urejenost prištinske železniške postaje. V času nekdanje skupne države je vlak Akropolis vsak dan povezoval Skopje, Kosovo Polje (le nekaj kilometrov od Prištine), Beograd, Zagreb in Ljubljano na svoji poti med Atenami in Münchnom. Seveda v obe smeri. (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 3 Z izjemo enega dopoldanskega vlaka iz Prištine v Skopje in njegove popoldanske vrnitve Kosovo praktično nima potniškega železniškega prometa, temu primerni pa sta velikost in urejenost prištinske železniške postaje. V času nekdanje skupne države je vlak Akropolis vsak dan povezoval Skopje, Kosovo Polje (le nekaj kilometrov od Prištine), Beograd, Zagreb in Ljubljano na svoji poti med Atenami in Münchnom. Seveda v obe smeri. (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 3 Z izjemo enega dopoldanskega vlaka iz Prištine v Skopje in njegove popoldanske vrnitve Kosovo praktično nima potniškega železniškega prometa, temu primerni pa sta velikost in urejenost prištinske železniške postaje. V času nekdanje skupne države je vlak Akropolis vsak dan povezoval Skopje, Kosovo Polje (le nekaj kilometrov od Prištine), Beograd, Zagreb in Ljubljano na svoji poti med Atenami in Münchnom. Seveda v obe smeri. (Foto: Matej Leskovšek)
3 / 3 Z izjemo enega dopoldanskega vlaka iz Prištine v Skopje in njegove popoldanske vrnitve Kosovo praktično nima potniškega železniškega prometa, temu primerni pa sta velikost in urejenost prištinske železniške postaje. V času nekdanje skupne države je vlak Akropolis vsak dan povezoval Skopje, Kosovo Polje (le nekaj kilometrov od Prištine), Beograd, Zagreb in Ljubljano na svoji poti med Atenami in Münchnom. Seveda v obe smeri. (Foto: Matej Leskovšek)

Avtobusne postaje večinoma brez razlogov za ponos

Ko pa danes pogledam(o) vse te kolodvore, se pri večini zdi, da so enaki kot pred osamosvojitvijo. Zlasti avtobusni, ki za razliko od nekaterih železniških nikoli niso imeli neoklasicističnega sijaja, značilnega za obdobje, ko so gradili prve železniške proge tudi v tem delu sveta. Morda edini v tej skupini mest, ki ima nekoliko bolj urejen avtobusni kolodvor, je Zagreb.

Od vseh sedmih prestolnic na ozemlju nekdanje Jugoslavije ima edino Zagreb nekoliko bolj sodobno in urejeno osrednjo avtobusno postajo. Od vseh sedmih prestolnic na ozemlju nekdanje Jugoslavije ima edino Zagreb nekoliko bolj sodobno in urejeno osrednjo avtobusno postajo. Foto: Matej Leskovšek

Že res, da so ponekod na vseh drugih dodali kakšne sodobnejše prikaze prihodov in odhodov (ali tudi ne), a vse drugo je videti prepuščeno samo sebi in času. Še najmanj razlogov za ponos ima Ljubljana, zelena prestolnice Evrope, ki je celo ena od redkih, ki na svoji avtobusni postaji iz leta 1958 nima niti deloma nadstrešenih peronov in ki praktično nima niti spodobne čakalnice (še dobro, da je v neposredni bližini železniška postaja, kjer so razmere vendarle bolj reprezentativne, čeprav še nekoliko oddaljene od idealnega.

Obljubljajo nam, da bomo že čez kakšno leto v Ljubljani dobili avtobusno postajo, ki bo najlepšemu mestu na svetu, kot Ljubljani rad reče njen župan, vendarle v čast. Držimo jih za besedo.

Fotogalerija: glavne avtobusne postaje Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Beograda, Podgorice, Skopja in Prištine

Glavna avtobusna postaja Ljubljana (Foto: Matej Leskovšek)
1 / 18 Glavna avtobusna postaja Ljubljana (Foto: Matej Leskovšek)
2 / 18 Glavna avtobusna postaja Ljubljana / Foto: Matej Leskovšek
3 / 18 Glavna avtobusna postaja Zagreb / Foto: Matej Leskovšek
4 / 18 Glavna avtobusna postaja Zagreb / Foto: Matej Leskovšek
5 / 18 Glavna avtobusna postaja Sarajevo / Foto: Matej Leskovšek
6 / 18 Glavna avtobusna postaja Sarajevo / Foto: Matej Leskovšek
7 / 18 Glavna avtobusna postaja Sarajevo / Foto: Matej Leskovšek
8 / 18 Glavna avtobusna postaja Beograd / Foto: Matej Leskovšek
9 / 18 Glavna avtobusna postaja Beograd / Foto: Matej Leskovšek
10 / 18 Glavna avtobusna postaja Beograd / Foto: Matej Leskovšek
11 / 18 Glavna avtobusna postaja Podgorica / Foto: Matej Leskovšek
12 / 18 Glavna avtobusna postaja Podgorica / Foto: Matej Leskovšek
13 / 18 Glavna avtobusna postaja Podgorica / Foto: Matej Leskovšek
14 / 18 Glavna avtobusna postaja Skopje / Foto: Matej Leskovšek
15 / 18 Glavna avtobusna postaja Skopje / Foto: Matej Leskovšek
16 / 18 Glavna avtobusna postaja Skopje / Foto: Matej Leskovšek
17 / 18 Glavna avtobusna postaja Priština / Foto: Matej Leskovšek
18 / 18 Glavna avtobusna postaja Priština / Foto: Matej Leskovšek

 

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Rafko / 04.12.2016. ob 09:40 +4 0

    V glavnem imamo (imajo) dobrega in lepega, kaj se je v Avstroogrski zgradilo.

    +4 0
  • Kritik / 04.12.2016. ob 11:28 +4 - 1

    Sramota - župan pa se še naprej hvali :)

    +4 - 1
  • Letanca / 03.12.2016. ob 13:55 +4 - 1

    Še Maribor ima modernejšo avtobusno postajo kot Ljubljana, pa je že ta zelo stara in zdelana.

    +4 - 1
delitve: 25
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin