Arsenovič: Novela zakona o vodah prinaša več denarja za poplavno varnost

Zakon o vodah so poslanci državnega zbora sprejeli konec marca, aprila pa je prestal tudi glasovanje v državnem svetu. Nevladne organizacije so zato začele zbirati podpise za razpis referenduma o zakonu, za katerega trdijo, da škodi prostemu dostopu do voda.

Minister za okolje Andrej Vizjak pojasnjuje, da zakon ravno obratno dodatno omogoča prost dostop do voda. "Doslej je bilo mogoče graditi objekte zasebne rabe tudi na priobalnem zemljišču. Ti objekti so praviloma ograjeni in tam je ta – kljub zagotovitvi prostega dostopa do vode v 38. členu zakona o vodah – res omejen. Z novelo ta dostop dodatno sproščamo, saj takšnih objektov na priobalnih zemljiščih ne bo več mogoče graditi. S tem bomo pomembno onemogočili nadaljnjo privatizacijo oziroma kakršnokoli omejevanje dostopa do voda," je povedal v intervjuju za Siol.net.

"Za vzdrževanje vodotokov na voljo dodatnih 17 milijonov evrov"

Poudaril je še, da zbiranje podpisov za referendum preprečuje možnost, da bi letos namenili dodatna sredstva za vzdrževanje in čiščenje vodotokov, ki so zarasli in polni naplavin.

"Zaradi tega nevzdrževanja je ogrožena poplavna varnost. Ljudje vsako pomlad in jesen trepetajo pred možnostjo poplav, ki se dogajajo tudi zaradi neočiščenih vodotokov. Kar dodatnih 17 milijonov evrov čaka v skladu za vode za vzdrževanje vodotokov in ta sredstva ne morejo biti aktivirana prav zaradi te referendumske pobude," je dejal.

Novelo zakona o vodah je podprl tudi župan Maribora Saša Arsenovič. Po njegovih besedah novela odpravlja nekatere nesmiselne birokratske ovire, vendar ne na račun slabše zaščite vodotokov. Kot pravi, krčenje priobalnega pasu za gradnjo objektov zasebne rabe odslej sploh ne bo več mogoče, za posege v priobalni pas pa bo treba pridobiti soglasje strokovne ustanove, in sicer direkcije za vode in ne več vlade, s čimer je možnost odločanja politike mimo stroke močno zmanjšana.

"Pričakujemo hitrejše odločanje o projektih"

"Poleg tega tudi direkcija za vode kot strokovni organ nima prostih rok, temveč bo morala odločati na osnovi jasnih zakonskih omejitev. Vodno soglasje namreč lahko izda le pod pogoji, da ne gre za nedovoljen poseg v poplavna območja, da se ne povečuje poplavna nevarnost ali nevarnost erozije, da se ne poslabšuje stanje voda in ne omejuje posebna raba vode ter le, kadar to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda," je izpostavil in dodal:

"Pričakujemo, da bo zakon omogočil hitrejše, bolj transparentno in strokovno utemeljeno odločanje o posameznih projektih, kar je pomembno tudi za občine, ki morajo imeti s strani državnih organov jasne smernice glede sprejemanja prostorskih aktov. Zadnja zakonska sprememba po naši oceni zagotavlja nujne varovalke, ki močno zmanjšujejo tveganje neželenih ali okolju škodljivih posledic na priobalnih zemljiščih."

"Varnost ne sme biti kolateralna škoda v političnih razprtijah"

Pozdravil je tudi dvig sredstev za poplavno varnost, ki ga prinaša novela zakona o vodah in za katerega "si ogrožene občine že predolgo prizadevamo". Za ljudi, katerih življenje in premoženje sta poplavno ogrožena, je po Arsenovičevih besedah zelo pomembno, kako hitro bo poskrbljeno za njihovo varnost in ali bo to v enem ali v desetih letih. "Njihova varnost nikakor ne sme biti kolateralna škoda v političnih razprtijah," je dejal.

"Ne glede na spremembo zakonodaje bo Mestna občina Maribor v skladu s pristojnostmi, s svojimi  prostorskimi akti in odloki še naprej ščitila in skrbela za svoj priobalni pas," je še poudaril Arsenovič.