Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
5. 10. 2015,
12.02

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

begunci migranti

Ponedeljek, 5. 10. 2015, 12.02

7 let, 12 mesecev

Ali operativni dogovor o ravnanju z begunci med Hrvaško in Slovenijo res obstaja?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Hrvaški premier Zoran Milanović je omenil možnost, da bi tudi Hrvaška zgradila ograjo na svoji meji. Nemški notranji minister medtem dopušča vračanje beguncev v Slovenijo in na Hrvaško.

Predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović je o begunski krizi v nedeljo prvič omenil, da obstaja možnost, da Hrvaška zgradi ograjo na svoji meji, a je poudaril, da to "najbolj skrajna rešitev", za katero je prepričan, da se ne bo zgodila. "Upam, da nas ne bodo prisilili v to, da gradimo svojo ograjo, saj to skrajna rešitev, ko ste obkroženi z ljudmi, ki ne razumejo preteklost in ne sedanjost in pozivajo na zaščito pred islamom. Naj se vrnejo v 12. ali 14. stoletje," je dodal premier in poudaril, da Hrvati niso narod, ki bi odrastel ob žici.

Pa operativni dogovor med Hrvaško in Slovenijo res obstaja? Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je v nedeljo ponovil, da obstaja operativni dogovor med Hrvaško in Slovenijo o skupnem preusmerjanju beguncev proti Avstriji in Nemčiji, če bi Madžarska zaprla mejo s Hrvaško.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je za POP TV navedbe hrvaške strani medtem zanikal. Po poročanju televizije na notranjem ministrstvu poudarjajo, da so ves čas v stiku z vsemi sosednimi državami, da sodelujejo na operativni ravni, vendar pa da s Hrvaško ne obstaja noben konkreten dogovor o morebitnem koridorju.

"Na operativni ravni se vodijo pogovori, vendar nobenega dogovora ni, s katerim bi natančno definirali neke postopke, neke linije, rute, karkoli. To pa lahko mirno zatrdim," je za POP TV še dejal Šefic.

Kot je še pojasnil Ostojić, prihodnje poteze niso odvisne ne od Hrvaške, Slovenije in Madžarske niti od Avstrije temveč predvsem od Nemčije.

Ostojić je v pogovoru za oddajo Nedjeljom u 2 na hrvaški televiziji dejal, da obstajajo "druga vrata" proti EU, če bo Madžarska zaprla svojo mejo. "Na operativni ravni obstaja dogovor s slovenskimi kolegi. Seveda, razumni ljudje vedo, da je bolje ljudi prevažati organizirano, kot da bi oni sami poskušali iskati svojo pot naprej," je Ostojić odgovoril na vprašanje, ali so ta "druga vrata" Slovenija.

"Nobena žica ali ograja ne more ustaviti begunskega vala" Kot je pojasnil, prihodnje poteze niso odvisne ne od Hrvaške, Slovenije in Madžarske niti od Avstrije, temveč predvsem od Nemčije. Poudaril je, da nobena žica ali ograja ne more ustaviti begunskega vala. "Edina rešitev, ki bi bila učinkovita v tem primeru, bi bilo streljanje na te ljudi, a ne vem, kdo bi se lahko odločil za kaj takega," je še dejal Ostojić.

Slovenija znova sprostila mednarodni železniški promet s Hrvaško Železniški mednarodni potniški promet s Hrvaško je znova sproščen. V skladu s to odločitvijo je preklican ukrep vlade o zapori železniškega potniškega prometa s Hrvaško.

Po potrebi se bo zapora prometa uvedla znova, so zapisali na spletni strani Slovenskih železnic.

Opozicija v Šentilju kritična glede begunskega centra v njihovem kraju

Skupina 11 od skupno 18 občinskih svetnikov Občine Šentilj je zaradi po njihovem mnenju neustrezne informiranosti z načrti za namestitev beguncev v njihovi občini za danes zahtevala izredno sejo občinskega sveta. Te ni bilo, saj jo je župan Štefan Žvab sklical za prihodnji teden.

Po besedah enega od pobudnikov seje Kristijana Kvasa (SDS) so ogorčeni, ker krajani in občinski svetniki niso bili ustrezno obveščeni o begunskem centru v Šentilju, ki so ga začeli graditi sredi prejšnjega tedna. "Ljudje so zbegani. Ne vedo, kaj to pomeni. Po nekaterih informacijah naj bi bilo tam nastanjenih celo 4000 ljudi, kar je za Šentilj, ki ima slabih 1500 prebivalcev, velik zalogaj," je povedal za STA.

Ne spreglejte