Med mladimi na Celjskem je veliko drog, tako dovoljenih kot nedovoljenih, je pokazala raziskava ESPAD iz leta 2007.
V Raziskavo so vključili 1320 dijakov prvih letnikov iz vseh srednješolskih programov celjske regije, opravil pa jo je Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
Alkohol poskusili skoraj vsi
Po podatkih raziskave je kar 92,6 odstotka 16-letnikov že poskusila alkohol, 56,8 odstotka pa jih je vsaj enkrat v življenju že kadilo cigarete. 18,2 odstotka jih je vsaj enkrat v življenju že kadilo marihuano, delež tistih, ki so poskusili druge nedovoljene droge, pa je znašal od 0,5 odstotka do 2,2 odstotka, so sporočili s celjskega zavoda za zdravstveno varstvo.
Pozitivni premiki
Po oceni vodje raziskave Nuše Konec Juričič so glede na zadnjo raziskavo, ki je bila opravljena pred petimi leti, opazili nekatere pozitivne premike. Med 16-letniki je bilo namreč lani manj tistih, ki so že poskusili marihuano, in manj rednih kadilcev tobaka. Kljub temu je bilo med anketiranimi 16-letniki v letu 2007 17,3 odstotka rednih kadilcev. Alkohol je skoraj vsak dan pilo štiri odstotke dijakov, 60 odstotkov pa jih je v življenju že bilo opitih.
Okoli odstotek dijakov je marihuano kadilo skoraj vsak dan, dva dijaka pa sta poročala, da sta si nedovoljeno drogo že vbrizgala v žilo. "Večina dijakov, ki so poročali o uporabi droge, se je z drogami srečala od enkrat do petkrat v življenju, torej lahko govorimo o kratkotrajnem oz. občasnem tveganem vedenju dijakov, ki svoje potrditve potem najdejo v bolj ustvarjalnem vedenju," je poudarila Konec Juričičeva.
Raba drog med starejšimi srednješolci je večja
Po njenih besedah se je treba zavedati, da je bila raziskava opravljena med 16-letniki, raba drog med starejšimi srednješolci pa je zagotovo večja. "Raba drog je nevarna zlasti za tiste mlade ljudi, ki najdejo v drogi navidezno samopotrditev, sprejetost in moč. Pri njih obstaja nevarnost, da bodo po drogi posegli vedno znova in postali odvisni," je opozorila.
Še nikoli v življenju ni alkohola poskusilo 7,4 odstotka dijakov
Tudi ta raziskava potrjuje, da je med mladimi alkohol precej razširjen. Čeprav je prodaja alkohola mladoletnim osebam prepovedana, ta prepoved v praksi ni dosledno upoštevana. Prav tako ni upoštevana prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam na javnih mestih, kjer je po podatkih raziskave ESPAD alkohol že pilo okoli 35 odstotkov 16-letnih dijakov. Še nikoli v življenju ni alkohola poskusilo 7,4 odstotka dijakov.
Vrste alkoholnih pijač, ki so najbolj razširjene, so t.i. alkopop pijače, sledijo pivo, vino in žgane pijače. Alkopop pijače so priljubljene zaradi privlačnih embalaž in okusa, ki marsikomu prikrije vsebnost alkohola. Za te pijače je značilna visoka vsebnost alkohola, ki znaša tudi do pet volumskih odstotkov.
Delež dijakov, ki so poskusili kokain se je močno povečal
Več kot 40 odstotkov dijakov se zaveda negativnih učinkov alkoholnih pijač. Problem razširjenosti alkohola pa se posledično kaže med mladimi vozniki in udeleženci prometnih nesreč. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so v okviru opravljene raziskave opozorili tudi na problem kokaina. Prisotnost kokaina med 16-letniki na Celjskem je še vedno nizka, a glede na leto 2003 se je delež dijakov, ki so že kdaj poskusili kokain, močno povečal - z 0,9 odstotka na 2,2 odstotka.
3,7 odstotka jih je že vsaj enkrat pobegnilo od doma
Več kot tri četrtine dijakov je poročalo, da starši skoraj vedno oz. pogosto vedo, kje in s kom preživljajo večere. Z odnosi s starši je bilo zadovoljnih okoli 80 odstotkov dijakov. Okoli 80 odstotkov se jih je strinjalo s trditvijo, da so zlahka deležni topline in čustvene opore staršev. Nekateri mladi pa se doma ne počutijo dobro. 3,7 odstotka jih je poročalo, da so že vsaj enkrat zbežali od doma.
Eden pomembnejših varovalnih dejavnikov v mladostnikovem razvoju je dobra samopodoba, torej pozitivno samovrednotenje. V raziskavi se je 84,3 odstotka dijakov strinjalo s trditvijo, da so v celoti zadovoljni s seboj. 86,4 odstotka jih je bilo mnenja, da imajo vrsto dobrih lastnosti. 87,4 odstotka jih je potrdilo pozitivno stališče do sebe.
Želijo si več samospoštovanja
64,3 odstotka dijakov pa je navajalo, da si želijo več samospoštovanja in 51,9 odstotka dijakov, da se včasih počutijo nekoristne. 38,4 odstotka jih je menilo, da ni veliko tega, na kar bi bili ponosni, in 14,8 odstotka dijakov se je strinjalo s trditvijo, da so "zgube". V primerjavi z letom 2003 se je nekoliko povečal delež dijakov, ki so bili v glavnem zadovoljni s seboj, nekoliko pa se je znižal delež tistih, ki niso imeli dobrega mnenja o sebi.
10,5 odstotkov je že poskušalo storiti samomor
V raziskavi ESPAD 2007 je 30,7 odstotka dijakov poročalo, da so že kdaj razmišljali, da bi se poškodovali, in 10,5 odstotka anketiranih je poročalo, da so že poskusili storiti samomor. Oba deleža sta nekoliko nižja kot v letu 2003, a še vedno zastrašujoča. Kot izhaja iz raziskave, namreč odražata dileme in neobvladljive stiske številnih mladostnikov ter doživljanje smiselnosti življenja.