6 osnovnih opravil, ki jih vsak dan delamo narobe

Čeprav se zdi, da gre za nepomembne napake, se lahko zgodi, da vendarle niso tako neškodljive. Predvsem pa je dobro za zdravje vsakega posameznika, da vsakodnevna rutinska opravila opravi tako, kot je pravilno.

Umivanje rok Kako pravilno umijemo roke? Najprej roke zmočimo, nato nanesemo dovolj mila in drgnemo dlan ob dlan. Desno dlan položimo na levo hrbtišče in podrgnemo medprstne prostore. Isto ponovimo z levo dlanjo. Pazimo, da temeljito umijemo vse dele roke, nato pa jih temeljito speremo z vodo. Nenapisano pravilo je, da moramo roke pod vodo spirati najmanj 20 sekund. Roke dobro obrišemo s papirnato brisačo.

Umivanje zob Umivanje zob je opravilo, ki ga navadno izvajamo zjutraj in zvečer. Vendar se pogosto dogaja, da tudi pri najbolj rednih uporabnikih zobne ščetke in zobne paste tehnika umivanja ni najboljša, posledično pa zobje niso na vseh mestih dobro očiščeni, zato se začnejo nabirati obloge in zobni kamen.

Osnova pri umivanju zob je dobra zobna ščetka, ki naj ima manjšo glavo, saj tako lažje dosežemo vse kotičke ustne votline. Prav tako so pomembne tudi ščetine, ki morajo biti mehke, tanke in številne in izdelane iz materiala, ki se v vodi ne zmehča.

Poznamo pravilo, da se zobe umiva v smeri od zgoraj navzdol proti dlesni. Vendar pa ta tehnika ni najbolj ustrezna, saj v tem primeru preskočimo žleb med dlesnimi in zobmi. Zato je priporočljiva tehnika umivanja s krožnimi gibi.

Prhanje Najbolj pogoste napake so predolgo prhanje, prhanje z vročo vodo, ki izsuši kožo ter odstrani preveč bakterij, ter prepogosto oprani lasje. Če si vsak dan med prhanjem operete lase s šamponom, se odstranijo pomembna olja v laseh, lasje pa postanejo še bolj mastni, saj žleze proizvedejo še več maščobe.

Dihanje Povprečno število vdihov pri človeku na dan je približno 17 tisoč. Večinoma ljudje dihamo narobe, saj uporabljamo le zgornji del pljuč, v resnici pa je večina krvnih žil v spodnjem delu pljuč. Posledično dobimo manj kisika, kar lahko povzroči glavobol, utrujenost, anksioznost ali pa celo napade panike.

Najpogostejše napake so tako preplitko dihanje, hitro dihanje in neredno dihanje. Če želimo pravilno dihati, je treba dihati počasi in globlje zajemati zrak. Če dihamo s trebušno prepono, v pljuča dovedemo dovolj zraka, saj se med širjenjem trebuha, ko se prepona krči navzdol, vdihnjen zrak potegne globoko v pljuča. Trebuh in prepona pa se med izdihom sprostita.

Če dihamo pravilno, smo pod manjšim stresom in znižamo krvni tlak.

Spanje Pogosto se pri ljudeh dogaja, da slabo spijo. Kaj to pomeni? Da spijo nepravilno in premalo, kar ima lahko posledice na sposobnost spomina, učenja, ustvarjalnosti, produktivnosti in čustvene stabilnosti.

Pomembno je, da si vsak posameznik prizadeva za redni spalni ritem. Priporočljivega števila prespanih ur ni, saj različni ljudje potrebujejo različno količino spanca. Na boljši spanec pa vplivajo še telesna dejavnost, primerno ležišče, prezračena spalnica. Pred spanjem se je treba umiriti ter izključiti naprave, kot sta mobilnik in televizija.

Sedenje Koliko ur na dan presedimo? Nedavna raziskava, ki je bila narejena v Veliki Britaniji, je pokazala, da veliko ljudi presedi okoli 12 ur, medtem ko so v službi, v avtu, pred računalnikom ali televizijo. Če prištejemo še sedem ur spanja, pridemo do skupno neaktivnih 19 ur.

Če torej večino dneva presedimo, si s tem skrajšamo življenje in povečamo verjetnost za bolezni, kot so diabetes in kardiovaskularne bolezni. Pomembno je torej, da med sedenjem pogosto vstajamo, se sprehodimo ali telovadimo. Zelo pomembna pa je tudi pravilna drža pri sedenju.