27. april - dan boja proti okupatorju

OF ustanovljen v Vidmarjevi hiši 27. aprila naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). V resnici je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena 26. aprila. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Iz Protiimperialistične fronte v OF

Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (SZ) 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu.

Dežman: Eden od značilnih boljševističnih falzifikatov

Zgodovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je poudaril, da je dan OF, ki smo ga praznovali 27. aprila, eden od značilnih boljševističnih falzifikatov. Kot je še opozoril, se je s praznovanjem 27. aprila prikrilo komunistično zavezo paktu Hitler - Stalin, zaradi katere so se komunisti aktivno vključili v odpor šele po nemškem napadu na SZ.

Aktiven odpor proti okupatorjem Zgodovinar Peter Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani pa je zatrdil, da se je 26. aprila skupina nestrankarskih političnih grupacij s komunisti na čelu protiokupatorsko opredelila in začela priprave na aktiven odpor proti okupatorjem. A je hkrati dodal, da se je odpor res začel šele po nemškem napadu na SZ.

V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič.

Po podpisu Dolomitske izjave komunisti prevladali v OF Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t.i. Dolomitske izjave 1. marca 1943. S to izjavo so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.

Nežmah: Dan OF postal republiški praznik septembra 1968 Po koncu druge svetovne vojne je 27. april postal republiški praznik leta 1948, a je bil - po pisanju publicista Bernarda Nežmaha v Mladini - leta 1951 z uzakonitvijo 22. julija kot dneva vstaje za republiški praznik dejansko odpravljen. Znova je dan OF postal republiški praznik septembra 1968, je še dodal publicist.

Po Nežmahovih navedbah je bil razlog za ukinitev dneva OF dejstvo, da slovenska komunistična oblast ni hotela izpostavljati 27. aprila, ker bi iz tega sledilo, da so se Slovenci uprli okupatorjem že pred Srbi, ki so praznovali dan upora 4. julija. Vodopivec: To je treba še preveriti Nasprotno pa Vodopivec ne ve nič o tem, da 27. april v letih 1951-1967 ni bil republiški praznik. "To je vsekakor treba še preveriti," je dodal.

cms_b>Tigr ni bila članica OF Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju leta 2005 je bil sicer v ospredju spomin na protifašistično narodnoobrambno organizacijo Tigr, ki ni bila članica OF.

"Vsa naša zgodovina eno samo narodno odporništvo" Na državni proslavi na Mali Gori pri Ribnici je tako premier Janez Janša dejal, da je vsa slovenska zgodovina eno samo narodno odporništvo, zaradi katerega so Slovenci sploh obstali. Praznik nadaljnjega ločevanja Slovencev?

Na lanski državni proslavi na Rogli, nedaleč stran od kraja zadnjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici, pa je Janša v govoru opozoril, da je bil praznik upora vse do nedavnega predvsem praznik nadaljnjega ločevanja Slovencev. Dejal je še, da je osamosvojitev Slovenije eden izmed viškov slovenske upornosti.

Vodopivec: Dobro vemo, kaj se je zgodilo 26. aprila Na vprašanje, kaj meni o praznovanju dneva upora proti okupatorju kot praznika slovenskega uporništva nasploh, je Vodopivec odgovoril, da ne ve, "zakaj bi morali ta praznik širše pojasnjevati in utemeljevati kot praznik slovenskega uporništva, saj zelo dobro vemo, kaj se je 26. (oz. 27.) aprila zgodilo".

"Kot običajen slovenski državljan menim, da je zelo prav, da imamo še vedno praznik, ki spominja na protiokupatorski odpor, saj je spomin na protifašizem in protifašistična gibanja sestavni del zgodovinskega spomina sodobne Evrope," je še izpostavil Vodopivec.

Dežman: Gre za dan upora proti fašistični okupaciji Dežman pa je prepričan, da dan upora proti okupatorju še vedno obeležujemo predvsem kot dan upora proti nacionalsocialistični in fašistični okupaciji. Ob tem je opozoril še na drugačno obliko upora in odpora.

Državljanska vojna zaradi boljševistične okupacije "Gre za upor proti okupaciji, ki jo je Slovenija doživela z boljševistično revolucijo," je poudaril in pojasnil, da se je ta napad začel po 22. juniju 1941 ter se razvil v državljansko vojno. Po njegovih besedah so boljševiki po vojaški zmagi nad slovenskimi protikomunisti in množičnem pomoru vojnih ujetnikov in civilistov nadaljevali državljansko vojno proti lastni domovini in lastnemu narodu.

"Ta državljanska vojna je bila taka, da lahko rečemo, da je Komunistična partija Slovenije v zavezništvu z jugoslovansko in sovjetsko partijo po 9. maju 1945 okupirala deželo in v marsičem presegla državni terorizem nacionalsocialističnih in fašističnih okupatorjev," je prepričan.

Zmaga proti boljševistični okupaciji leta 1991 Dežman tudi meni, da lahko upor proti boljševistični okupaciji slavimo kot zmagoslaven odpor, ki je potrdil svojo zmago v državljanski vojni za Slovenijo leta 1991. "Zato praznujmo z vsemi, ki so se v prvinskem ohranitvenem, samoobrambnem nagonu uprli katerikoli totalitarni okupaciji," je še poudaril.