SiolNET. Novice Slovenci v tujini
7,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Američani so izbrali nekoga, ki jim daje upanje, da bo uredil vse njihove težave"

7,45

termometer

Foto: Reuters

Ali bo zmaga Donalda Trumpa povzročila krizo, kot kažejo svetovni finančni trgi, ali bo Trump deloval kot bolj navaden, običajen predsednik, je zdaj veliko vprašanje, v prvem odzivu na izide volitev v ZDA pravi politolog na univerzi Harvard Peter Verovšek.

Za prvi odziv na zmago Donalda Trumpa v bitki za najvplivnejšega predsednika na svetu smo prosili Slovence, ki živijo v ZDA.


Preberite še:

Slovenka Melania Trump je prva dama ZDA

Kako bo novi predsednik ZDA Donald Trump vplival na slovensko gospodarstvo

V živo: Melanijina prijateljica iz otroštva: Vesela sem zanjo


Tim Perčič, podjetnik: Ne vlada, ne mediji, ne novinarji niso mogli zatreti glasu ljudstva

Letošnje volitve za predsednika ZDA so bile res zanimive. Hillary Clinton je bila najbolj priljubljena v medijih, toda Donald Trump je javno nasprotoval mnenju, da v Beli hiši lahko služijo samo služijo. Končno se je pokazal normalen odziv ljudi.

"Demokracija je zgrajena na tem, da je različno mišljenje dobrodošlo in se mora glasno izraziti, šele potem pa naj ljudje izberejo, kako naj dežela napreduje." "Demokracija je zgrajena na tem, da je različno mišljenje dobrodošlo in se mora glasno izraziti, šele potem pa naj ljudje izberejo, kako naj dežela napreduje." Foto: Skype V demokratični republiki, kot so ZDA, ljudje pogostokrat gledajo na zadevo samo čustveno. Toda demokratični proces je veliko bolj zapleten kot ene same volitve. To ni nič podobno zmagi na svetovnem nogometnem prvenstvu in uživanje slave še dolga leta. Prevzeti mesto predsednika je predvsem začetek dolge bitke.

Za demokratični proces se je vredno boriti. Nobene volitve niso nepomembne. Zelo sem zadovoljen, da je toliko ljudi sodelovalo pri teh volitvah. Sem vesel, da sta oba kandidata spoštljivo in ponižno sprejela zmago oziroma poraz. Pomembno je le to, da vsi priznajo, da demokracija ni zgrajena na tem, da ima ena stran prav, druga pa narobe. Nasprotno, demokracija je zgrajena na tem, da je različno mišljenje dobrodošlo in se mora glasno izraziti, šele potem pa naj ljudje izberejo, kako naj dežela napreduje.

Pri teh volitvah sem najbolj z začudenjem spremljal to, s kakšnim navdušenjem so državljani izkazovali svoje prepričanje. Popolnoma brez strahu. Ne vlada, ne mediji, ne novinarji niso mogli zatreti glasu ljudstva. Čeprav se ne strinjajo z rezultatom, se zavedajo, da morajo biti aktivni državljani. Navsezadnje, ameriška ustava ne zagotavlja sreče, nudi le možnost, da jo dosežeš. 

 

Urška Prepeluh Magajne, pravnica: Navdušil je delavske in druge sloje prebivalstva, ki so ogorčeni nad tradicionalnimi poklicnimi politiki

V medijih in med ljudmi vlada dvoje zelo nasprotujočih si vzdušij. Podporniki Donalda Trumpa stoje pozdravljajo rezultate volitev iz vsake posamezne države in navdušeno praznujejo. Podporniki Hillary Clinton v šoku zmajujejo z glavo in ne morejo dojeti, kako je stranka lahko izgubila volitve, za katere so ji praktično vse ankete javnega mnenja napovedovale zmago. Nekateri celo razglabljajo o selitvi iz države.
"Ljudje v ZDA so pokazali, da si želijo spremembe, in zato volili nekoga, ki jim ponuja alternativo trenutni politični eliti," meni Urška Prepeluh Magajne. "Ljudje v ZDA so pokazali, da si želijo spremembe, in zato volili nekoga, ki jim ponuja alternativo trenutni politični eliti," meni Urška Prepeluh Magajne.
Osebno nisem presenečena. Ljudje v ZDA so pokazali, da si želijo spremembe, in zato volili nekoga, ki jim ponuja alternativo trenutni politični eliti. Kot enfant terrible ameriške politike Donald Trump ne igra po uveljavljenih pravilih. Čeprav se je s svojimi provokativnimi izjavami zameril nekaterim ženskam in rasnim manjšinam, je bil po drugi strani sposoben navdušiti delavske in druge sloje prebivalstva, ki so ogorčeni nad tradicionalnimi poklicnimi politiki (t. i. establišment).

Volilna tekma je bila tako neverjetna, da je samo vprašanje časa, kdaj bo po tej zgodbi posnet film. Še toliko bolj je neverjetna za Slovence, ker smo dobili prvo slovensko damo v ZDA! Hkrati je bila volilna tekma tudi zelo negativna in dolga.

Volivci smo utrujeni in pripravljeni, da se življenje danes vrne v normalne tokove. Do januarja 2017, ko bo novi predsednik nastopil svoj mandat, se razen vzdušja ne bo spremenilo nič.

 

Peter Verovšek, politolog: Največje breme verjetno nosi direktor FBI

Po zelo razburljivi, sporni in osebno naravnani kampanji je končno znan rezultat: proti vsem pričakovanjem je novi predsednik Donald Trump. To je veliko ponižanje za vse analitike in za empirične politologe, katerih statistični modeli so po brexitu znova razočarali.

"To je veliko ponižanje za vse analitike in za empirične politologe, katerih statistični modeli so po brexitu znova razočarali," je prepričan Peter Verovšek. "To je veliko ponižanje za vse analitike in za empirične politologe, katerih statistični modeli so po brexitu znova razočarali," je prepričan Peter Verovšek. Foto: Matej Leskovšek V prihodnjih dneh bo veliko teorij o tem, zakaj se je to zgodilo. Največje breme verjetno nosi direktor FBI James Comey. Potem ko je Clintonova krepko vodila po tretjem predsedniškem soočenju, je prav on dal Trumpu novo upanje. 28. oktobra, se pravi le slaba dva tedna pred volitvami, je v kratkem pismu brez daljše obrazložitve ali večjih podrobnosti ameriškemu kongresu sporočil, da je znova odprl preiskavo zoper Clintonovo zaradi uporabe zasebnega strežnika za uradno – in morda še celo zaupno – elektronsko pošto. Na računalniku moža Hume Abedin, svetovalke Clintonove, so namreč med ločeno preiskavo o njegovem spletem spolnem nadlegovanju razkrili domnevna nova sporočila.

S tem pismom je Comey kršil tako imenovani Hatch Act, ki uradnim ustanovam ZDA prepoveduje vmešavanje v politiko. Kršil je tudi tradicijo znotraj FBI, da ne komentira svojih preiskav, dokler te niso končane. Čeprav so se agenti njegovega urada potrudili in v nedeljo že potrdili, da so bila vsa sporočila na njegovem računalniku le kopija pošte, ki so jo že spomladi preučili, je Trump v teh desetih dneh že izkoristil novico in se v javnomnenjskih raziskavah skoraj izenačil s Clintonovo.

Kaj bo sledilo, še ni jasno. Comey bo gotovo deležen velikih kritik in njegovo dejanje bo morda sprožilo tudi manjšo ustavno krizo v ZDA. Amerika, svet in tudi Donald Trump se morajo zdaj pripraviti na njegovo predsedovanje. Ali bo to povzročilo krizo, kot kažejo svetovni finančni trgi, ali bo Trump deloval kot bolj navaden, običajen predsednik? To je zdaj veliko vprašanje.

  Le redki so verjeli v njegovo zmago. Le redki so verjeli v njegovo zmago. Foto: Urška Prepeluh Magajne

Gal Kušar, raziskovalec: Volivci so naveličani stare politike

Če je na teh volitvah Clintonova predstavljala staro, poznano in utečeno politiko, Trump pa nekaj svežega, nepoznanega in novega, potem Trumpova zmaga pomeni, da so volivci naveličani stare politike in da želijo nekaj novega, nekoga, ki jim daje upanje, da bo uredil vse njihove težave in povrnil ugled ZDA.

Med znanci Američani tu v Severni Karolini je bilo veliko dilem, koga voliti. Nemalo jih je dejalo: "Sem demokrat in vedno sem volil demokrate, tokrat pa ne bom volil Hillary." In seveda tudi nasprotno: "Sem republikanec kot vsa moja družina, vendar tokrat ne bom volil Donalda." Volivci volijo s čustvi, ne z razumom.

Oba podpredsedniška kandidata, demokrat Tim Kaine in republikanec Mike Pence, bi bila boljša kandidata za predsednika kot Clintonova in Trump, meni Gal Kušar. Oba podpredsedniška kandidata, demokrat Tim Kaine in republikanec Mike Pence, bi bila boljša kandidata za predsednika kot Clintonova in Trump, meni Gal Kušar. Foto: Osebni arhiv Zdi se, da so volivci v ZDA tokrat izvolili predsednika, ki ga nihče ne doma ne v tujini ne mara in ne spoštuje. Enako bi lahko zapisal, če bi izvolili njegovo protikandidatko. ZDA tako po teh volitvah ostajajo še bolj razdeljene, kot so bile, saj so v ameriški družbi nastale še nove delitve.

Škoda, da v predvolilni bitki predsedniških kandidatov nista več pozornosti dobila oba podpredsedniška kandidata, demokrat Tim Kaine in republikanec Mike Pence. Težko se znebim vtisa, da bi bil tokrat "vajenec" precej boljša izbira od "mojstra".

Na le redkokaterih volitvah se med glavnima tekmecema za zmago znajdeta dva tako nasprotujoča si kandidata, kot sta se na letošnjih ameriških predsedniških volitvah. Hillary Clinton in Donald Trump se na soočenjih in javnih nastopih nista strinjala skoraj v ničemer. Do vseh tem in vprašanj sta zavzemala radikalno nasprotna stališča. Če bi bil svet črno-bel, bi volivci imeli lahko delo. Demokrati bi volili Clintonovo, republikanci Trumpa, preostalim pa, glede na jasno izražena stališča protagonistov teh volitev, tudi ne bi bilo težko izbrati.

Volilna kampanja sama, ne samo za predsedniške in podpredsedniške volitve, ampak tudi za volitve v kongres, senat in preostale zvezne funkcije, je bila, vsaj za slovenske pojme, zelo umazana in groba. Večina televizijskih in časopisnih oglasov je bila namenjena blatenju protikandidatov, ne pa izpostavitvi vrlin kandidatov, pohval njihovega dozdajšnjega ali predstavitve volilnih obljub. V kampanji se je tudi izkazalo, kako majhno težo imajo besede. Hude in resne obtožbe so letele na vse strani. Na trenutke je vse skupaj spominjalo na bizaren, drugorazreden resničnostni šov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin