Trgovec Franc Jager: Kako sem prišel do 35 milijonov evrov

Gospod Jager, v viziji podjetja imate zapisano, da želite biti najboljša trgovska veriga na območju celotne Štajerske in tudi Slovenije. Zakaj ste se osredotočili le na vzhod države? Širimo se po načelu postopne rasti in z vlaganjem lastnega kapitala. Pri novogradnjah trgovin vzamemo največ 50 odstotkov posojila, preostanek zagotovimo z lastnim kapitalom. Danes ugotavljamo, da je bila ta odločitev dobra. Večina slovenskih družb je namreč slabo likvidnih, mi s tem nimamo težav, prav tako nismo prezadolženi. Poslujemo učinkovito in dobro.

Na območju vzhodne Slovenije so zaradi nižjega standarda cene nepremičnin tudi do desetkrat ugodnejše kot denimo v ljubljanski ali primorski regiji, doprinos kapitala na kvadratni meter pa je približno enak. V času krize nepremičnine počasi prehajajo na realno ceno in s tem nam bo omogočena širitev tudi na druga območja. Pred tem se moramo še kadrovsko okrepiti in stabilizirati. Prepričan sem, da nismo ničesar zamudili.

Kakšen tržni delež dosegate z vašimi trgovinami? Uporabljate tudi franšizni sistem? S svojimi tridesetimi trgovinami dosegamo okoli triodstotni tržni delež. Franšiznega sistema nimamo vpeljanega, saj smo v primerjavi s konkurenco še vedno mali kupec in posledično nimamo enakih nabavnih pogojev. Za franšizni sistem smo torej še vedno premajhni. Večina trgovin posluje v lastnih nepremičninah.

Kako ste zadovoljni s poslovnimi rezultati minulega leta? Letošnje poslovanje dosega načrtovane plane. Rast prihodkov je bila okoli desetodstotna. Nimamo se kaj pritoževati. Delamo podobno kot prejšnja leta. Nikdar sicer nismo imeli velikih dobičkov, smo pa vedno trdo delali.

Glede na vse slabšo kupno moč slovenskih potrošnikov trgovci zaznavajo spremenjene nakupne navade slovenskih potrošnikov. Kako jih zaznavate vi? Večina potrošnikov nakupuje v najmanj treh ali celo petih trgovinah različnih družb in obiskuje diskontne trgovine. Potrošniki so bistveno bolj cenovno občutljivi, vendar še vedno stavijo na kakovostne izdelke. Potrošnik je hkrati tudi vedno bolj osveščen in slabih izdelkov ne kupuje.

Imate tudi svojo blagovno znamko. Opažate večje povpraševanje po njej? Izdelki lastne blagovne znamke se prodajajo odlično. Njihova kakovost je primerljiva s kakovostjo originalne blagovne znamke, cene pa so nižje.

Kako sodelujete z lokalnimi proizvajalci? Z njimi sodelujemo, kolikor je le mogoče, saj morajo biti izdelki v pravem razmerju med ceno in kakovostjo. V preteklosti žal ni bilo povpraševanja po slovenskih proizvodih, kriza pa je precej pripomogla k večji osveščenosti slovenskih potrošnikov. Nekoč je bilo uvoženo blago več vredno od slovenskega proizvoda, ta miselnost se počasi obrača v prid slovenskim izdelkom. Potrošniki se vse bolj zavedajo, da z nakupom slovenskega izdelka omogočijo kruh slovenskemu delavcu.

V Sloveniji ob prehodu v tržno gospodarstvo nismo naredili strategije. Odprli smo meje in z uvoženimi izdelki preplavili trgovske centre. Potrošnik je temu sledil, pozabili pa smo na našo osnovno proizvodnjo, saj država živi od novo ustvarjene vrednosti. Kmetijstvo, gradbeništvo in turizem so za Slovenijo ključne panoge, ki bi jih morali spodbujati že takrat. Takrat bi morali reklamirati slogan Kupuj slovensko, ne 15 let pozneje. Proizvodnja bi bila tako zdaj na bistveno višji ravni, kot je ali pa je sploh ni več.

Ste dobili občutek, da se potrošniki vedno bolj izogibajo velikih nakupovalnih središč in se raje vračajo v manjše, urejene in dobro založene trgovine? Potrošnik čas vse bolj dojema kot vrednoto, zato ga ne želi zapravljati v velikih nakupovalnih središčih. Raje se po nakupe odpravi v bližnjo trgovino s primerno ponudbo. S tem privarčuje čas in denar, ki bi ga sicer porabil za pot. Zato želimo z našimi supermarketi s primerljivo ponudbo, a morda manjšo zalogo, konkurirati velikim centrom. Tudi to nam zagotavlja rast prodaje. Temu trendu oziroma modi sledijo tudi vsi naši večji konkurenti.

Kako nezavidljivo makroekonomsko stanje v državi vpliva na poslovanje podjetja? Ali je viden upad potrošnje? Nič kaj dosti ne vpliva na naše poslovanje. Zagotovo pa padec kupne moči pozitivno ne vpliva na potrošnjo.

Kako vas bo udaril nepremičninski davek? Po naših izračunih bo nepremičninski davek približno enak dozdajšnjemu nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki smo ga do zdaj plačevali občinam. Torej za naše podjetje ne bo predstavljal novega izdatka.

Ste družinsko podjetje. Kako motivirate okoli 400 zaposlenih sodelavcev? To je umetnost življenja in umetnost vodenja. Zanašam se na moč misli in moč ljubezni. Svoje zaposlene motiviram, da delajo z ljubeznijo. Zaposlenim je treba pokazati, da tudi sam delaš, si stalno prisoten in obvladuješ položaj. V upravi družinskega podjetja dela tudi nekdanja žena in vsi trije sinovi.

Toda gospod Jager, od ljubezni se ne da živeti. Bodo vaši zaposleni letos prejeli božičnico ali 13. plačo? Božičnico v vrednosti med 400 in 500 evri neto na zaposlenega bomo, tako kot lani, izplačali tudi letos.

Kako gledate na težave vašega konkurenta Mercatorja? Očitno bo tudi deveta prodaja padla v vodo. Nacionalni interes nas je ob zadnji dokapitalizaciji očitno drago stal. Treba je pogledati nekoliko nazaj, v čas po osamosvojitvi. Kot sem že dejal, Slovenija ni sprejela strategije razvoja, trgovine in samooskrbe. Velika napaka je bila narejena s tem, da smo v Sloveniji ustvarili zgolj eno veliko trgovsko družbo. Če bi obstala vsaj tri manjša trgovska podjetja, bi imeli tuji trgovci bistveno težje delo. V najslabšem primeru bi jih še vedno lahko prodali, če Slovenci res ne znamo voditi podjetij. Nikoli nisem razumel, zakaj lahko le tuje družbe ustvarjajo dobiček, slovenske pa ne, čeprav so številni Slovenci zelo uspešni v velikih tujih sistemih. Ta miselnost je napačna oziroma lahko govorimo o zapuščeni moralni vrednoti.

Za ponoven zagon slovenskega gospodarstva bi bilo treba v celoti reformirati izobraževalni sistem, od vrtca dalje. Ljudi je treba izobraževati za delo. Formalno pridobljena izobrazba je le orodje za delo, ki ti ne koristi, če ne znaš delati. Tu vidim največjo težavo.

Na podlagi analiz bi bilo treba razmisliti, ali je Mercator morda smiselno razdeliti, če ne zmore funkcionirati kot celota. V nasprotnem primeru pa mora ustvarjati dobiček. Sprašujem se, ali vodilni delavci oziroma politiki sploh razumejo, kaj pomeni kapitalistična ureditev. Osnovno načelo kapitala se namreč glasi: ustvariti več kot potrošiti. Tega bi se morali držati vsi: državljani, podjetja in država. In tega v Sloveniji primanjkuje, osnove pa se je treba naučiti v vrtcu.

Ste občutili kreditni krč slovenskih bank? Ne, tisto, kar smo od bank potrebovali, smo vedno dobili. Po dokapitalizaciji bank bo pomembna nadzorna funkcija bank, na višje moralne standarde ljudi pač ne bomo mogli računati. Dolgo nisem razumel, zakaj so nastali slabi krediti. Šele ko sem izvedel, na kakšen način so podjetniki pridobivali posojila, mi je postalo jasno. Ko sem sam prišel na banko, sem prinesel takšno dokumentacijo, kot je v resnici bila. Nikdar nisem niti pomislil, da bi s projektom zavajal banke, saj sem imel v podzavesti občutek, da bo treba na koncu vse plačati.

Menite, da so vladni ukrepi za izhod iz krize naravnani v pravo smer? Ne bi rekel, saj večina ljudi, ki vodi politiko, stvari ne razume.

Kaj bi jim vi svetovali? Kmečko logiko. Več ustvariti kot potrošiti. Povsem preprosto. Svetoval bi jim tudi zaščito domače proizvodnje, kot je na primer lesnopredelovalna industrija, ki smo jo sicer že uničili.

Kako je s plačilno disciplino podjetnikov, ki v vaših centrih nabavljajo material? Če ne bi imeli teh težav, bi zagotovo lahko več prodali. Ažurno spremljamo plačila in po potrebi blokiramo poslovanje. Tu in tam kakšen podjetnik "pobegne v stečaj" in izgubiš vse. Zato pozorno spremljamo plačilno disciplino naših kupcev, ki žal ni zakoreninjena v naših glavah.

Kaj vam pomeni visoka uvrstitev na lestvico najbogatejših Slovencev? Marsikdo sanja o takšnem podvigu. Kakšen je recept? Lestvice so pozitivne, mesto na lestvici je lahko realno ali pa tudi ne, se pa s tem ne obremenjujem. Koristi od tega zagotovo nimam.

Recept je več ustvariti kot potrošiti in imeti cilj – postopen cilj in postopno rast. Stalno je treba vlagati v svojo osnovno dejavnost. Razne nagrade in uvrstitve na lestvice te ne smejo uspavati ali spodnesti. Delam enako kot do zdaj, še vedno hodim po začrtani poti z voljo proti cilju.

Se spogledujete tudi s kakšno drugo naložbo, ki ni vezana na vašo osnovno dejavnost? Po naših informacijah ste se pred kratkim zanimali za nakup Slovenijalesa. Tudi v tej smeri smo razmišljali, ampak je treba zadevo prej ekonomsko opravičiti. Vsak novi posel je lahko tvegan. Slovenijales je trenutno le trgovina, ki se nekaj malega dopolnjuje z malimi mizarji. Naša osnovna usmeritev tako še vedno ostaja trgovina, kot smo jo razvijali do zdaj.