Križi ministra Križaniča

Franc Križanič pravi, da je neto javni dolg težak devet milijard, davčni dolg pa je kljub boljši izterjavi že presegel milijardo evrov. Ni najbolj navdušen nad predlogom, da bi javno objavili, kdo so največji davčni dolžniki. Pretirano zadovoljen tudi ne bi bil, če bi Mercator končal v rokah hrvaškega Agrokorja. O največji državni banki NLB in njeni dokapitalizaciji ne želi govoriti. Zagotovo pa jo izgubarska banka potrebuje. Tako kot po mnenju številnih potrebuje tudi drugačno, smelejšo upravo. Spadate med tiste ministre aktualne vlade, ki so najbolj na udaru kritik opozicije in tudi kolegov iz gospodarskih krogov? Tam, kjer je največ dela in projektov, je tudi največ odzivov. Na kritike gledam kot na odzive in jih jemljem pozitivno.

Obrtniki grozijo z državljansko nepokorščino, nezadovoljni so s paketom ukrepov, ki jih je pripravila vlada, tudi s tistimi za izboljšanje plačilne discipline.

Obrtno zbornico Slovenije vidimo kot pomembnega socialnega partnerja, njene pobude smo upoštevali, v obdobju protikriznih stimulativnih ukrepov smo malemu gospodarstvu nadpovprečno pomagali. To nam omogoča tudi splošni okvir enotnega evropskega trga. Bilo je precej več akcij povratnih in nepovratnih sredstev kot za preostale, zdaj pa smo upoštevali tudi vprašanje plačilne nediscipline in pripravili vrsto zakonov in ukrepov, ki naj bi plačilno nedisciplino odpravili. Z zakonom seveda ni mogoče zagotoviti povečanja likvidnosti v sistemu, lahko se uvede več reda. Ko bodo zakoni sprejeti – na primer sprememba zakona o DDV, ki bo spodbudila končne izvajalce, da bodo podizvajalcem sorazmerno hitro plačali in priznali terjatve; zakon o zagotavljanju plačilne discipline in o preprečevanju zlorab – bo to prineslo več reda, lahko se zgodi, da se bo potem zmanjšalo povpraševanje. Ob tem je jasno, da so tudi akcije, ki jih izvajamo na finančnem trgu, pomembne za zagotovitev povečanega obsega posojilne aktivnosti v Sloveniji.

Ampak vseeno ostaja dejstvo, da se je zdajšnja vlada precej pozno lotila reševanja resne težave, kot je plačilna nedisciplina.

Vlada se je na ta izziv odzvala zelo zgodaj, hitreje kot večina preostalih evropskih držav. Direktiva, na kateri temelji zakon o preprečevanju zlorab v plačilnih rokih v trgovinskih poslih, je šele v procesu objave, novosti uvajamo, še preden je direktiva sploh uveljavljena. Pred tem je kot evropski standard veljalo, da poskuša država izboljšati plačilno disciplino s tem, da zagotovi pospešeno plačevanje svojih obveznosti do 30-dnevnega roka, tega smo se držali.

Kljub vaši trditvi, da je vlada naredila dovolj na tem področju, so v Obrtno-podjetniški zbornici nezadovoljni: obrtniki grozijo, da bodo prenehali plačevati prispevke in davke, po prvih ocenah naj bi to državno blagajno olajšalo za 130 milijonov evrov na mesec.

Na zaostrovanje plačilne nediscipline smo se odzvali z vso potrebno ostrino, še posebno zaradi prenašanja bremena težav, ki jih imajo večji, na podizvajalce, na malo gospodarstvo. Tu zamud ni, obenem s spremembo zakona o preprečevanju dela na črno povečujemo možnost nastopanja tistih, ki legalno nastopajo in poslujejo na trgu, da si izboljšajo konkurenčni položaj. Po novem bo delo na črno bistveno oteženo, saj se bo povečal tudi nadzor na terenu. Prerazporediti nameravamo delo carinikov tako, da bo nadzor res tudi na terenu, ne le računovodski. Glede groženj z državljansko nepokorščino in protesti pa naj povem, da ima vsakdo pravico protestirati in povedati svoje mnenje, če s tem povzroča nezakonite položaje, pa se mora spopasti s sankcijami in izterjavami kot v tem primeru.

Ali to pomeni, da boste sodno zahtevali izvršbe, če bodo člani OZS prenehali plačevati davke in prispevke?

Ne bomo se ozirali na motiv, pričakujem, da bo davčna uprava ravnala profesionalno, zakonito in primerno odnosu posameznika do poravnavanja obveznosti.

Vrat OZS še ni zaloputnil, kar pomeni, da se je še vedno pripravljen pogajati. So še možnosti, da bi našli skupni imenovalec?

Nisem glavni pogajalec, z njimi se pogovarja gospodarsko ministrstvo, mi se pogajamo v delih, kjer lahko pomaga naše ministrstvo. Govorimo o zmanjšanju oziroma preprečevanju zlorab na področju plačilne discipline, drugo pa je vprašanje spodbude na legalni ravni, skratka akcija Vsak račun šteje. Z obrtniki se pogovarjamo tudi o morebitnih dodatnih olajšavah za domačo obrt. Pri tem ne gre za velike, makroekonomsko pomembne zneske, seveda pa je to vprašanje enakosti pred zakonom, vsekakor se s predstavniki obrtnikov srečujemo, tako bo ves čas.

Čeprav pravite, da veliko delate, da ste veliko že postorili, očitki, da se vlada ukvarja zlasti sama s sabo, ne pojenjajo…

Kriza je dosegla dno v letu 2009, leta 2010 so se začele razmere izboljševati in to kaže rast bruto domačega proizvoda, prav tako obvladana inflacija in, kar je pomembna sprememba v primerjavi z obdobjem prejšnje vlade, približno izravnana zunanjetrgovinska menjava. Nismo več strukturno odvisna regija, kot se je zdelo v obdobju 2004−2008. To se je sicer začelo že leta 2002, zdaj pa smo stvari spremenili in spodbudili rast, temelječo na izvozu in izvoznem povpraševanju. Rast je stabilna in dolgoročna, tako bo tudi v prihodnje. Če gledamo dinamiko v lanskem četrtem četrtletju, lahko ocenimo, da je rast približno dvoodstotna na letni ravni, pričakujemo lahko, da se bo še okrepila. Pred nami so težave, ključna vprašanja, ki nam jih še ni uspelo rešiti. To je pospešeno umeščanje različnih projektov v prostor, gre zlasti za tiste, kjer obstaja velik javni interes razvojne osi, drugi tir. Ob spremenjeni zakonodaji bo treba storiti še marsikaj, da bi jih lahko pospešeno izvedli. V tem primeru bi se gradbeni sektor razbremenil velikega upada povpraševanja, kar je zdaj naša povsem interna težava.

Sosedska "prijateljska" pomoč pri gradnji objektov je zelo razburila slovensko javnost. Se vam ne zdi, da je obdavčitev te pomoči brca v temo?

To je bila ena od zahtev OZS. Menim, da smo v parlamentarnem postopku našli ustrezen kompromis, tako da se ne zajeda preveč v naše običaje. Pomoč bo do neke mere vendarle še mogoča.

Koliko so zaradi neplačanih davkov in prispevkov prikrajšane državne blagajne?

Kljub temu da se izterjave povečujejo, se obenem povečuje tudi davčni dolg, kar je izraz zdajšnje faze krize, ki je po eni strani javnofinančna, po drugi strani pa likvidnostna. Povedano drugače, po eni strani več izterjamo, po drugi strani pa se neizterjani dolg povečuje in že presega milijardo evrov.

Kaj to pomeni v luči največjih dolžnikov? So to podjetja, posamezniki? Če se ne motim, ste na vašem ministrstvu proti temu, da bi bila imena oziroma naslovi teh dolžnikov javno dostopni in objavljeni?

Seznami so narejeni na določen presečni datum, ko subjekti nimajo poravnanih svojih obveznosti. Seveda je lahko krivično do katerega od podjetij, če slučajno zamudi plačilo in je objavljeno kot neplačnik. Menim, da bi moral urad za varstvo podatkov podati ustrezno mnenje o tem, ali naj se objavi seznam dolžnikov oziroma neplačnikov. Tak seznam smo poslali državnemu zboru …

Če vas osebno vprašam, ali bi bili za to, da se objavi seznam tistih, ki dolgujejo državi že mesece, da ne rečem celo leta …

Seznam bi lahko naredili. Trenutno ga ima verjetno davčna uprava, mi kot ministrstvo ne posegamo v konkretne postopke.

Kakšen je slovenski javni dolg?

Bruto je nekaj več kot 11 milijard, neto pa dobri dve milijardi evrov manj.

Kritiki zdajšnji vladi očitajo tudi, da je najbolj zadolžila Slovenijo. Ni bilo drugih poti za premagovanje recesije ter gospodarske in finančne krize?

Slovenija je zašla v krizo povsem nepripravljena, z izrazito pregretim gospodarstvom, z velikim zunanjetrgovinskim primanjkljajem, ki smo ga financirali predvsem z zadolževanjem bank in njihovim izpostavljanjem na medbančnem trgu na debelo. Če se na to ne bi odzvali s povečano javno porabo na eni strani, kar je ustvarjalo primanjkljaj, in na drugi strani z akcijami, ki so omogočile nadaljnjo posojilno aktivnost, skratka depozite države v bankah, kjer imamo naložena določena sredstva, bi se lahko pojavila gospodarska depresija, podobna tisti v baltskih državah, kjer opažajo beg kapitala. Mi smo to preprečili in vendarle razmeroma normalno preživeli krizo.

S predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom nista najbolj usklajena?

Sva usklajena! Računsko sodišče je dalo vrsto pripomb, ki jih mi uvajamo neposredno v knjiženje, in spremembo zakonodaje, na temelju katere ga lahko spreminjamo. Gre predvsem za knjiženje na način, da kadar država vključi kakšno inštitucijo, da ta deluje zanjo, tudi v računih prikaže, da inštitucija deluje za račun in v imenu države. Seveda je treba spremeniti nekatere zakone, ki urejajo delovanje Soda in tudi delovanje drugih podobnih inštitucij …

Prvi mož računskega sodišča vseeno vztraja, da bi vas moral prvi minister zamenjati!

Poglejte, predlog za razrešitev so podali, imel je vso zakonito podlago, mi pa smo pojasnili, da izvajamo vse akcije, tudi zakonodajne spremembe, zato ga niso upoštevali. Premier ni vezan na mnenje računskega sodišča.

Se vam ne zdi, da ste talec zatečenega stanja iz prejšnjega mandata?

Iz več prejšnjih mandatov se je nasledila praksa, da se na nekatere inštitucije prenaša dolžnosti, ki jih izvaja država, zdaj pa je treba to sanirati. Sanacije smo se lotili tudi s spreminjanjem zakonov. Menim, da bomo na koncu zadovoljni vsi, tako mi kot tudi gospod Šoltes.

NLB je še ena vroča tema, kaj je z dokapitalizacijo? Kdo bo banko dokapitaliziral − država, tudi KBC, kdo tretji?

Proces dokapitalizacije se izvaja, podrobneje ga ne bi komentiral, pričakujem pa, da bo vsak lastnik varoval svoj interes, da zadrži ustrezen lastniški delež. Gre za zajetno dokapitalizacijo po ugodni ceni, zato menim, da si bomo lastniki poskušali zagotoviti, da se nam tak položaj ne bi podaljšal. Dodatne delnice bo mogoče pozneje precej dražje prodati.

Ali še vedno upate, da bo KBC sodeloval pri dokapitalizaciji?

Povedal sem že, da o tem ne bom govoril.

Mercator je še ena od uspešno-neuspešnih zgodb, pojavlja se kupec ali strateški partner Agrokor, laška pivovarna in NLB prodajata svoja deleža v najboljšem sosedu. Je pravi čas za prodajo? Vemo, da NLB zelo diha za ovratnik Pivovarni Laško …

Dejstvo je, da je slovenski trg odprt za naložbe, da jih imajo lastniki pravico prodajati, v tem primeru se lahko obrnemo predvsem na lastnike v državni lasti. Pričakujem, da bodo, če bodo deleže že prodajali, upoštevali tudi interes razvoja podjetja, ki je pomemben zaposlovalec, ne le neposredno, ampak tudi posredno – s povpraševanjem po reproverigi dobaviteljev.

Izkušnje kažejo, da hrvaški Agrokor na policah svoje trgovske verige Konzum skoraj ne ponuja slovenskih izdelkov, zdaj pa vodilni obljubljajo, da bo po prevzemu Mercatorja drugače – če se bo ta sploh zgodil. Se vam ne zdi tovrstno pojasnjevanje malce neresno?

Odgovor je že del vašega vprašanja. Dodal bi morda le, da je z vidika posojilodajalcev, torej bank, ki so posojale Mercatorju in morda zdaj prodajajo deleže Laškega, operacija prenosa Mercatorja v lastništvo Agrokorja − podjetja, ki je izjemno zadolženo – izrazito tvegana. Tudi to je treba upoštevati pri morebitnih odločitvah za prodajo deležev oziroma zelo verjetno proti prodaji omenjenemu prevzemniku …

Ste vi osebno za to, da Mercator konča v tujih rokah?

Vprašanje je, v kakšnih. Ali bo lastnik zagotavljal razvoj, ki bo temeljil na različnih funkcijah družbe in tudi na dobaviteljski verigi, ali pa ne …